Pa smo ga identificirali. Frančiškana p. Krizostoma Sekovaniča.
Takole mi je napisal kolega Tomaž:

Tole sem našel.

P. Krizostom: Kupila si je svečo
Vigred, 1.2.1928, stran 38

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AJGHWXRQ/d78cea82-a2e8-4784-a3ba-85845a8580a4/PDF

Kupila si je svečo.

Na Svečnico pred rano mašo
kupila si je svečo
v klopčič lep povito,
svečo rožno rdečo.

Pred oltarjem Matere nebeške
svečo je prižgala
in molila je pobožno
in zaupno je kramljala:

»Glej. o Mati,
v roki mi gori
lučka mladega hotenja.
Glej, o Mati,
med prsti mi kopni
svečka mojega življenja.
Kako hitro, kako hitro
jo plamen použiva . . .

O Mati, bodi dobrotljiva!
V srcu mi prižgi
luč, ki jo prepaja božji žar,
luč nebeške milosti,
luč, ki ne umre nikdar.

Ko bo svečka dogorela,
svečka mojih dni,
ko bo smrt me že objela —
takrat, Mati, me otmi!

Takrat, Mati, čuvaj
lučko mojega srca!
V tisti veličastni uri
o žaru jasnem naj se lesketa,
ko bom pred prestol
Sina tvojega prišla.

In še nekaj o avtorju:

SEKOVANIČ, Franc
duhovnik, pesnik

Rojen:
14. november 1895, Bled
Umrl: 14. julij 1972, Radovljica

Občina:
Bled

Oče Ferdinand je bil trgovec in gostilničar, mati Marija Vovk.
Osnovno šolo je končal na Bledu. Frančiškansko gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Kamniku. Maturiral je leta 1920. Med leti 1918-22 je študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1921. Šest semestrov je študiral filozofijo tudi v Antonianumu v Rimu.
Med leti 1922-25 je bil župnik v Novem mestu. Med leti 1925-28 je bil v Ljubljani frančiškanski kaplan in župnik. V letih 1928-29 je bil profesor filozofije na frančiškanskem bogoslovju v Ljubljani. Med leti 1945-72 je bil priljubljen radovljiški župnik.
Bil je urednik mladinskih nabožnih listov Lučka z neba, Luč in Lučka. Pisal je pesmi, povesti, igre in verskovzgojne prispevke. Objavljal je v Vrtcu, Orliču, Mladosti, Ognju, Vigredi, Glasniku, Cvetju z vrtov sv. Frančiška, Glasnik Srca Jezusovega, Rasti, Družini in drugod. V Ameriki, v New Yorku, je v letih 1927-28, v Slovenskem nabožnem listu za jugoslovanske izseljence v Ameriki Ave Maria izšel njegov roman Most nad prepadom. Med leti 1931-39 je pod naslovom Otroške igrice izdal 8 knjižic odrskih prizorov s pesmicami. Napisal je pesniško zbirko Božji smehljaj, ki jo je ilustrirala Sonja Vončina.
Objavljal je tudi pod psevdonimom P. Krizostom.

Danes potrebujemo nekoga, ki ne bo odgovoril direktno to sem jaz ;)

Hvala za lepe misli! Bom poskusila realizirat na nek način! Pri nas smo sami Dr. Nepotrpežljivi, cela delovna ekipa, kot pri glavni viziti......

G. Marko, preberite si Marijin Magnificat - je v Svetem pismu - Luka, 46-56 - še posebej 48 vrstico:

Marijina hvalnica
46 In Marija je rekla:
»Moja duša poveličuje Gospoda
47 in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
48 kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
49 kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto.
50 Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
nad njimi, ki se ga bojijo.
51 Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
52 Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
53 Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
54 Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
55 kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
56 Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

Preberite si tudi Razodetje: 12. poglavje, predvsem 1., 2. in 17. vrstico:
Žena in zmaj
12
1 Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin. 3 Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov. 4 Njegov rep je pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila. 5 In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu. 6 Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni.
7 Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. 8 Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje. 9 Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli. 10 Tedaj sem zaslišal v nebesih močen glas, ki je rekel:
»Zdaj je prišlo odrešenje, moč
in kraljevanje našega Boga
ter oblast njegovega Mesija,
zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov,
ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.
11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta
in zaradi besede svojega pričevanja,
saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti.
12 Zato se veselite, nebesa,
in vi, ki prebivate v njih!
Gorje pa vama, zemlja in morje,
ker je hudič sestopil k vama,
poln divjega besa,
ker ve, da ima le malo časa.«
13 Ko je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je začel preganjati ženo, ki je rodila dečka. 14 Toda ženi sta bili dani dve perutnici velikega orla, da bi odletela na svoje mesto v puščavi: tam naj bi se hranila čas, dva časa in pol časa, daleč od kače. 15 Tedaj pa je kača bruhnila iz žrela za ženo kakor reko vode, da bi jo odnesla. 16 A ženi je priskočila na pomoč zemlja: zemlja je odprla svoja usta in popila reko, ki jo je zmaj bruhnil iz svojih ust. 17 Zmaj pa se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu, proti tistim, ki se ravnajo po Božjih zapovedih in imajo Jezusovo pričevanje. 18 In ustavil se je na pesku morske obale.

Pa še začetek Svetega pisma: 1 Mojzes, 3 pogl. 15 vrstica:
15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
ter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
On bo prežal na tvojo glavo,
ti pa boš prežala na njegovo peto.«

Pa še: Jezus je svoj prvi javni čudež naredil na MARIJINO PRIPROŠNJO (to pomeni, da je ni zanemarjal, ampak ji je bil, vsaj v tem primeru, poslušen):

Janez 2, 1-12
Svatba v galilejski Kani
2
1 Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« 4 In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« 5 Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. 8 Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina 10 in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« 11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.
12 Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.

Pa seveda še to, kar je omenil že g. Tomi - da je Jezus na križu svojo mater postavil za mater nas vseh. (Matej 19,25 - Žena, glej tvoj sin... - ...Sin, glej tvoja mati...)

Drugače pa Jezus kliče svojo mater ŽENA - ker to je - ni samo njegova mati (to je le po Jezusovi človeški naravi), drugače pa je tudi Božja nevesta in hči - kot mi vsi. To, da jo kliče ŽENA, ki je večkrat omenjena v Svetem pismu pa kaže na to, da ima Marija posebno mestu pri Bogu in ni kot mi vsi - temveč je tudi nova Eva. Še najmanj, kar ji lahko priznamo je, da je Jezusova mati, kot so jo klicali njeni sodobniki in apostoli, in to bi ji morali priznati s spoštljvostjo, kot to delamo do vseh mater - Jezus sam pa je Marijo klical ŽENA, kar je več kot le mati. Sami presodite. (Katera žena bi sicer bila tolikokrat omenjena v Svetem pismu? In ko Jezus kliče Marijo - žena - nakaže ravno na to, da je Marija ta žena v Svetem pismu).
Sicer pa povsem razumem vašo dilemo, če beremo strogo po Svetem pismu tega ne zasledimo (ni nam dikrtirano), ampak ali naj ne vodi branje Svetega pisma Sveti Duh?
Bi vam pa rada še rekla - prosite za milost spoznanja - dokler ne verujete v nekaj, je prav, da to ne častite, lahko pa molite in prosite za milost razsvetljenja in resnice - in Bog vam bo rade volje naklonil spoznanje. Ni dolžnost častiti Marijo, je pa lahko velika pomoč in prednost. Vsekakor pa smo ji dolžni izkazati spoštovanje Božje matere. Drugače pa mi, Kristjani Marije ne častimo - v smislu kot častimo Boga, ker Marija NI BOG, jo pa BLAGRUJEMO (kot je navedeno v Svetem pismu) in SE JI PRIPOROČAMO, to pomeni, da Marijo prosimo, naj prosi svojega Sina za kakšno milost, tako jo prej dosežemo Tudi pri ljudeh je tako, da mati velikokrat več doseže pri svojih otrocih kot kdo drug.
Pa tudi pri svetopisemskem odlomku, ki ga omenjate (in pravite, da je Jezus svojo mater na nek način zanemaril) - ko so Jezusu povedali, da je prišla njegova mati in je dejal:Kdo je moja mati... - kdor izpolnjuje voljo Mojega Očeta, ta mi je brat, sestra in matti... To je Jezus rekel, nikjer pa ne piše dalje, da potem, ko je Jezus podal svoj nauk, da zatem svoje matere ni sprejel. Jezus je iz vsake priložnosti znal podati svoj nauk, to pa ne pomeni, da ni izpolnjeval svojh stanovskih dolžnosti.

Drugače pa molitev, ki jo molimo k Mariji je angelov pozdrav Mariji ob napovedi Jezusovega rojstva (molitev Zdrava (bolj pravilno Pozdravjljena) Marija je torej v Svetem pismu)::
Luka 1, 26-38
26 V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, 27 k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. 28 Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« 29 Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. 30 Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. 31 Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. 32 Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida 33 in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« 34 Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« 35 Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. 36 Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. 37 Bogu namreč ni nič nemogoče.« 38 Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

Toliko v razmislek, saj ljubite nebeškega Očeta, - in kot je zapisano v Svetem pismu - Nihče ne more priti k Očetu, razen po Jezusu Kristusu in nihče ne more priti k Sinu, če ga ni Oče pritegnil.
Glede kipov pa ne bom nič rekla - moje mnenje je, da je Bog Oče Duh, ki torej nima vidne podobe, Jezus Kristus (ki ga slavimo z Očetom in v občetstvu s Svetim Duhom), pa ima povsem jasno, telesno človeško podobo. To cerkev razlaga tako - če imaš sliko od svoje matere ali očeta ali otrok v denarnici in jo pogledaš to ne pomeni, da častiš sliko, ko jo gledaš, ampak si v duhu združen s tistim, ki je na sliki. Podobno naj bi bilo tudi s kipi in slikami Jezusa in Marije in tudi z drugii slikami - npr. Svete Trojice, Boga Očeta ...). Vendar pa o tem ne bom sodila, niti prepričevala. Vsak po svoji vesti. Menim pa, da če Bog nekaj blagoslovi, da je to blagoslovljeno. - ljudi in stvari.
Vse dobro,
Katja

zanimivo...

Cerkvena hirearhija je s tem odgovorom veliko več povedala o sebi, kot o Medjugorju. Kaj dajo na to izjavo tisti, ki so v globoki ljubezni, veri in zaupanju v Boga prišli v to Marijino mesto in tam ozdraveli, našli tolažbo, notranji mir in spet toliko njih, ki so doživeli notranja mistična doživetja. Ti ne potrebujejo nikogar več, ki bi za njih presojal. Kot je rekel Jezus:"Bog se ne razodeva velikim in mogočnikom, ampak malim".
Nobeno mnenje ne bo zaustavilo reke pravih vernikov, ki Cerkev gradijo v svojih srcih, kjer je pravi Božji tempelj, da bi še naprej romali v njihovo - naše Medjugorje.

zanima me, ce se tale knjiga se dobi, pa ce morda posiljate tudi v tujino{Kanada},pozdrav-marina stefanic

V svojih sodbah ne bi smeli pozabiti, da si celibata ni zmislil Jezus ali Bog ampak rimskokatoliška cerkev. Njim celibat prav ustreza, ker ostane ves denar cerkvi. Nisem zasledila, da ima kdo predlog da se ukine celibat in da si duhovniki lahko ustvarijo družino. Imeli bi več duhovnikov, otroke pa ne bi bilo treba skrivat in duhovnikom izstopat iz cerkve.
To je moje mišljenje.

Romanj v Medžugorje Sveti sedež nikoli ni prepovedal, tudi ni znano, da bi jih odsvetoval.
Vprašanje pokorščine? Tu gre za navezavo na t. i. hercegovski primer. Gre za napete odnose, vendar ne toliko na relaciji škof (mostarski) vs. frančiškani, pač pa tudi za karakter ljudi in zgodovino tega območja. Da, Hercegovci so precej konservativni po značaju, zelo visoko pa cenijo frančiškane, celo tako daleč so pripravljeni iti, da bi tudi fizično preprečili, če bi jih kdo želel odstraniti iz župnije. Takšna drža lahko tudi škoduje, ker ne upošteva pokorščine. Po drugi strani pa je potrebna tudi škofova modrost, da ko neko župnijo spravi direktno pod svojo oblast, da upošteva razmere. Denimo v Čapljini, kjer je župnijska cerkev posvečena - sv. Frančišku Asiškemu.
Je pa treba vedeti tudi, da so bili tisti frančiškani, ki so odrekli pokorščino škofu (le-ta ima oblast glede pastorale župnij na svojem teritoriju), izključeni iz frančiškanskega reda. Torej ne drži, kot pravijo nekateri, da hercegovska frančiškanska provinca daje potuho nepokorščini. Duhovnike iz njihovega reda posvečuje mostarski škof (večinoma).
Vedno pa je tako: kjer se dogaja neka velika milost, satan postavi kapelico poleg. In dela sranje. Zato ne preostane drugega kot ponižnost in razločevanje po Svetem Duhu. In kolikor mi je znano, tudi sedanji papež ni odklonil Medžugorja.

"Morda še preverim, kako je res s cenami pri njih." no dosegli so svoje...ergo to ni slaba reklama!

Tale slogan je vrhunski točno zaradi samozavesti!!

p.s. Ni čudno, da ste le urednik na radio Ognjišče :D :D

Kdor je brez greha naj prvi vrze kamen...

Spoštovani
Rad bi repliciral dvema komentatorjema, ki sta podala nekaj svojih mnenj.

Najprej replika g. Marku:
Osebna imena se pišejo z veliko začetnico in vaš komentar z neupoštevanjem tega, izgleda zelo šalabajzersko. Marijo si je sam Bog izbral za mater svojega sina! Je izbranka, ena in edina v celem človeštvu.
Ona se ni uprla božjemu klicu, ne iz strahu, še manj pa iz sebičnosti. Rekla je velike besede: "Zgodi se..."
Kristjani Marije ne častimo kot boginje, ker to ni, je pa božja mati in s tem, ko dajemo čast Sv. Mariji, častimo samega Boga. Naša pot je po Mariji k Jezusu in končno K našemu Očetu. Je tudi naša mati : (Jn 19,26 : Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« 27 Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.)
Spomnil bi vas rad tudi na kraje Marijinih prikazovanj: Fatima, Lurd, Međugorje,...

Moja druga replika pa je g. Benu:
Ali vi res vplivate na čisto vse stvari, ki sem vam dogajajo v življenju? Upam si trditi, da ne. Zato, ker NISTE Bog in NISTE Vsemogočni! Ne vi, ne jaz, ne kdor koli drug. Če ni greha in ni krivde, potem lahko vsak dela kar hoče?? Res je, da smo svobodna bitja in res je, da bolj kot se oddaljujemo od Boga, večja je možnost vpliva hudega duha, ki pa vemo, da ne prinaša nič dobrega. Oziroma satan veliko obljublja, malo da, na koncu pa lahko uniči vse....če mu dovolimo, ampak mi, kot ljudje sami tu nimamo moči. Moč je v Jezusu Kristusu. Ko se zatekamo k njemu po zakramentih, takrat začnemo zmagovati. (Jn. 15,5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar) Torej, imamo moč, ki ni v nas, nam je pa na razpolago!

Celotne vsebine prispevka ne bom komentirala, bi se pa osredotočila na eno točko, ki me je zelo zmotila ter za katero vem, da je laž, napihnjena s strani medijev. Kar se tiče profesorjev, ki grozijo študentom, da ne bodo naredili letnika, če glasujejo proti, predvidevam, da se to navezuje na članek s portala 24kul.si, ki je bil objavljen pred dnevi. Sama sem študentka slovenistike in obiskujem vaje tega profesorja. Nikoli ni bilo nobene grožnje, o referendumu se sploh nismo pogovarjali! Pogovarjali pa smo se o tem kako se slovarji spreminjajo na podlagi jezika, kateri se razvija na podlagi družbe. Seveda sta bila na tapeti besedi kot sta partner in družina, saj sta to besedi, ki ju je zelo težko definirati. Na podlagi takšnih in tudi drugih besed nam je profesor želel prikazati kako težko je delo slovaropiscev, kako se morajo slovaropisci vzdržati subjektivnega mnenja ter kako lahko delo slovaropiscev vpliva na družbo. Zakaj vse to omenjam? Zato, ker je bil profesor javno linčan kot nekompetenten, očitano mu je bilo homoseksualno jezikovno nasilje nad študenti. Zanimivo se je vprašati, zakaj se ni noben drugi profesor ali profesorica znašla v medijih, pa čeprav so govorili o istih stvareh. Odgovor je pravzaprav preprost. Niso se znašli v medijih, ker niso homoseksualci ali lezbijke. S to objavo ne želim vsiljevati svojega mnenja, želim vam pokazati, da stvari niso vedno takšne, kot mislimo da so. Profesorja so si mediji v predreferendumskem času 'privoščili' za negativno propagando, kot dejstva pa navajali stvari o katerih ni bilo govora. V prostor univerzitetne učilnice, ki je vedno odprt različnim stranem debate, kjer so različna mnenja dobrodošla, še bolje rečeno, različna mnenja so zaželjena, je glas medijev posegel in brez pravih argumentov razširil napačna in žaljiva dejstva o zmožnostih predavanja profesorja. Včasih se je dobro malo ustaviti in vzeti čas ZA premislek, mislim pa, da je veliko propagande, tako tiste, ki je ZA in tudi tiste, ki je PROTI, ki temelji na neresničnih in izmišljenih podatkih.

Pozdrav. Razmišljam o tem cirkusu, kjer bomo spet proč vrgli en tovornjak denarja, s katerim bi lahko naredili majhno, lepo in moderno naselje toplih družinskih hiš za mlade družine, ki v tej zabluzeni in nereda polni državi ne vidi več sonca v temi, pa se mi je zapisalo tole:

Če 20. decembra na referendumu obkrožim PROTI, bom naredil krivico le nekaj drugačnim posameznikom, če obkrožim ZA, bom naredil krivico večini, ki po naravni poti pelje ta svet naprej. V vsakem primeru nekoga prizadenem.

Če me že silite, da sejem zlo, ga bom posejal na ta malo njivo, ne na ta veliko.

Janez M

Hvala Jiri!

Jože, krasno napisano. Le nekaj zelo kratkih pripomb. Glede ZDA in belsko črnskega vprašanja: res ni bilo referenduma, so pa imeli državljansko vojno, ki je zajemala tudi vprašanje svobode sužnjev, ki so jo uzakonili na pobudo republikancev 2. Glede argumentov pa
http://www.advocate.com/crime/2014/09/04/2-studies-prove-domestic-violence-lgbt-issue

Ko je val beguncev prvi vikend zaznamovali našo deželo je bilo nekje v začetku šolskega leta. Sedela sem s svojo družino pri nedeljski sveti maši in otroci so prinašali pred oltar torbice za blagoslov. Vse je potekalo po ustaljenem redu, kot že vrsto let do sedaj. Otroški pevski zbor, zahvala za začetek šolskega leta, berila, evangelij, pridiga, blagoslov torbic...vera, prošnje...Čakala sem, ali se bo kdo spomnil in povedal eno samcato prošnjo za begunce, ki so tako blizu nas, tam na cesti, na travnikih, daleč od svojih domov, od svojih travnikov, od številnih svojih prijateljev sorodnikov....Nič se ni zgodilo. Zaključili smo mašo, povedali so obvestila...v meni je naraščal nemir, opogumila sem se, ni mi dalo, da se ne bi dvignila. "Ljudje, begunci so tam zunaj, zmolite prosim z menoj en Oče naš." Zmolili smo.
Ampak povem vam, ko sem stopila pred cerkev, med moje prijatelje v Kristusu...sem imela čuden občutek. Nihče, pa je bila cela cerkev polna, me ni ogovoril, ni povedal, prav si storila, da se je vsaj nekdo spomnil, ne...tiho je bilo, imela sem občutek, da so imeli nekakšen knedelj v grlu, morda je to strah pred neznanim, ..., ali pa tisto,zakaj so že tukaj, zakaj motijo naš mir...ne vem...
Vem samo to, da želim biti najprej človek. In da ne verjamem teoriji zarote, da je vse skupaj narejeno, plačano...Verjamem, da gre za veliko stvar, za premike velikih množic ljudi, ki so že in bodo zaznamovali zgodovino, tudi naš evropski svet. Kako, pa je v veliki meri odvisno tudi od nas.
"Ne bojte se, z vami sem vse dni do konca sveta!" nam kliče On.

Včeraj sva z možem ( argentinskim Slovencem, sin beguncev...) poslušala tole pesem.

https://www.youtube.com/watch?v=BcHLxJWRMCo

Spoštovani,
ne bom pisala komentarja na prispevek, temo poznam, ker sem iz Dobrniča. Bom pa napisala svoje mnenje o tem.
Vsako leto morajo na tej prireditvi nastopati učenci Osnovne šole Trebnje-PŠ Dobrnič. Že prvi teden v septembru imajo vaje za AFŽ. Letos sem poklicala ravnatelja in ga povprašala zakaj se to ponavlja iz leta v leto. Imela sva kar dolgo razpravo, vendar me z izjavo, da je AFŽ mednarodno priznan, ni prepričal. Meni je nedopustno, da po skoraj 25-ih letih samostojne Slovenije, javna osnovna šola, ki je plačana iz davkoplačevalskega denarja, pripravlja in pošilja otroke na to prireditev, pa ne glede na to, da učiteljice zahtevajo pisno dovoljenje staršev. V učbeniku (ETIKA, 7.r.) nedvoumno piše, da je bil komunizem totalitarni režim. Vsa množica žensk, ki se leto za letom zgrinja v Dobrnič, pa ne prizna, da je to res.

Spoštovani:
Isto, sprašujem,kako je SEDAJ s to SPEČO LEPOTICO,se je zbudila iz SPANJA in OŽIVELA v vsej svoji NEKDANJI LEPOTI, S svojo DOMAČNOSTJO,PRIJAZNOSTJO,OČARLJIVOSTJO,ter DA UPAM ŽE PONOVNO VABI OBISKOVALCE,SE RAZDAJA S SVOJO DOBROTO,NUDI ZATOČIŠČE POTNIKOM,ŽELJNIM POZORNOSTI,MIRU in UGODJA V VSEH RAZSEŽNOSTIH,OBLIKAH.!!!

V soboto sem se udeležila najsvetejše daritve v rovu svete Barbare, nad jaškom, kjer leži še večina neizkopanih žrtev. Ko sem razmišljala o tragiki njihove poti, so mi nehote v misli prihajale nepregledne vrste beguncev, ki so se ravno v tem času zgrinjale na našo južno mejo.
Strah in sovraštvo do drugačnih, ki je zaznavno tudi v današnjem času, je pogojevalo ravnanja krvnikov. Ne dovolimo, da se kaj takega kdaj ponovi!