Hvala g. Jože, da ste tole objavili. Kako lepo je, če nekdo RESNICO, preprosto pove. Slišiš,ali prebereš in veš. Ni napletanja in ugibanje, ter polresnic.
G. Ocvirka zelo spoštujem in ga sedaj ne bom nič manj. Duhovnikom te vrste greha (otrok), še najman zamerim, vsi smo ljudje in upam, da bodo celibat kmalu tako uredili, da bo prostovoljen.
G. Ocvirku pa želim, da bi ga družina osrečila in mu omogočila mirno starost.

Ojej!

Nečistovanje, priležništvo,...res, zgled za Cerkev.

Drago je res velik Človek.Spremljam od mojega prvega koraka n aslovenskih tleh, davnega leta 1983.Ni se spremil ostal je tako kot je, Človek,zato je tudi velik , človeški , v vseh ozitih. Drago, kjer koli že boš, vem da ne boš potabil biti Človek, biti Drago1
srečno!

Glede na to, da je prva hči stara že skoraj leto dni, pomeni, da je v zvezi vsaj že dve leti. Takemu človeku, ki najprej vzame vse koristi enega stanu, potem pa očitno želi še vse ugodnosti drugega, težko rečem velik človek. Vse življenje je govoril o tem, kako moraš biti zvest ter vztrajati tudi v hudem. Kakšno je torej njegovo sporočilo? Ko ne moreš več tu, pojdi pa še tja. Kako naj torej verjamem katerikoli njegovi besedi? Zakaj naj se torej zakonci trudijo vztrajati skupaj "dokler naju smrt ne loči", ko pa je preprosteje (in očitno brez kakšne slabe vesti) pustiti in iti drugam?

Obema en VELIK aplavz, tako velik, da se sliši vsaj do Vatikana. Ko bi vsaj s tem intervjujem in RESNICO zamajala temelje bebaste odločitve "nekoga, ki se mu gre", da bi čimveč denarja ostalo v Vatikanskem mošničku.
Pravoslavni popi se lahko ženijo, prav tako evangeličani in še kdo. Le rimokatoliška cerkev je tako skopušna, da je zaradi tega, da bi čimveč ostalo na kupu tem svojim delavcem prepovedala druženje z drugim spolom. Veleumno dejanje, ni kaj. Bogec ni nikoli prepovedal tega, kar je izumila cerkev. Zato nas je naredil po parih. Zato, da lažje hodimo skupaj po krutih poteh življenja. Drug ob drugem z roko v roki. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. In ti njihovi delavci, so tega božjega daru prikrajšani. Upam le, da bo novi papež vzel ta veliko radirko in poradiral tu veleumno neumnost iz pravil cerkve. Tisti, ki nekaj dela s srcem in dušo in rad dela, mu bo družina v pomoč , ne v breme. Potem bi vsi tisti, ki so vestni v službi in se držijo pravil igre in skrbijo, da gre firmi dobro ( kaj pa je cerkev drugega kot ena velika firma?), morali ostati samski. Bla, bla, bla.
Lahko bi napisal pol ekrana, pa je škoda besed. Zaključim pa s še enim BRAVO za g. Draga Ocvirka.
Upam, da se bodo s tem , ko bodo tudi drugi delavci v firmi cerkev to brali, začele podirati domine, ki bi MORALE že zdavnaj pasti.
Da veste, Drago, to je bila božja volja, da s tem dejanjem pokažete in dokažete, da "oni v Vatikanu" nimajo prav.
Srečno na vaši pravi poti.
Janez M

Križarska Molitev (70) – Molitev za duhovnike, da ostanejo trdni in zvesti Sveti Božji Besedi
O Dragi Jezus, pomagaj Svojim svetim služabnikom, da prepoznajo razkol znotraj Tvoje Cerkve, medtem ko se razvija. Pomagaj Svojim svetim služabnikom, da ostanejo trdni in zvesti Sveti Božji Besedi. Nikoli ne dovoli, da bi posvetne želje zameglile njihovo čisto ljubezen do Tebe. Podeli jim milosti, da ostanejo čisti in ponižni pred Teboj ter da častijo Tvojo Najsvetejšo Prisotnost v Evharistiji. Pomagaj vsem tistim svetim služabnikom, ki so morda mlačni v svoji ljubezni do Tebe, vodi jih in ponovno vžgi ogenj Svetega Duha v njihovih dušah. Pomagaj jim, da prepoznajo skušnjavo, namenjeno temu, da bi jih zmotila. Odpri njihove oči, da bodo lahko v vseh časih videli Resnico. Blagoslovi jih v teh časih, Dragi Jezus, in prekrij jih s Svojo Predragoceno Krvjo, da jih obvaruješ pred zlom. Podeli jim moč, da se bodo uprli satanovemu zapeljevanju, če bi jih slučajno premotila mikavnost zanikanja obstoja greha. Amen.

http://www.thewarningsecondcoming.com/my-catholic-church-has-been-torn-into-shreds-yet-the-soul-of-my-church-will-never-be-taken-or-consumed-by-satan-2/

To, da se drugod duhovniki lahko poročajo ni niti približno res. Resnica je, da so lahko poročeni moški posvečeni. Ko pa enkrat obljubiš celibat je enako kot da bi bil poročen. Prelomitev celibata je tako prelomitev zaveze z Bogom.

Kaj g. Ocvirk podpira tudi mene, če moja žena noče umret med porodom kot so pred stotimi leti ampak vztrajno živi in je vsak dan grša in tečnejša, in jo jaz pustim in izberem mlado in lepo? Kakšni argumenti so to? Arški župnik je umrl v letih kot jih ima g. Ocvirk pa ni kazal takšnih tendenc in se pritoževal nad tem da predolgo živi za svoj libido...

To je protestantska logika. Ljudje ne bodo rekli "grešnik sem" ampak poiskali cerkev ki jim ustreza...

Nočem soditi,ker moramo drug za drugega več molit,da bi znali opravljati svoje poslanstvo v skladu z Božjim načrtom.

Ali je celibat potreben ali ne-trenutno je del duhovniške zaobljube. Preden posamezniki postanejo duhovniki to vedo - tudi za druge vrste služb obstajajo določeni pogoji, v katoliški Cerkvi je to pač celibat.

Razumem, da se lahko v začetku odločijo za celibat, pa jim ne uspe...Meni pomeni duhovniški celibat ogromno,vendar ne bom tu o tem. Situacijo si drznim na kratko komentirati,ker je-za moje versko občutenje predstavljena preveč lahkotno...

Ko si duhovniki ustvarijo družino me to osebno prizadane:

1. to je isto kot da se laik,ki je poročen na novo poroči (prelomi pred Bogom dano obljubo zvestobe).

2. Če se hočejo poročit naj najprej izstopijo in imajo potem otroke (čistost pred zakonom,ki velja tudi za laike)

3. Žal mi je da nimam dovolj močne volje da bi za duhovnike sama več molila prav v namen varovanja njihove zaobljube čistosti. To bom popravila.

in da ne bo nesporazumov, s "Primožem", ki verjame v razne prerokbe in hitro bližajoči se drugi prihod, nimava nič skupnega razen tega, da sva ob podobnem času oddala prispevek s podobnim (enakim) imenom.

Ob tem pa se sprašujem kako vidi svojo čudovito družino g. Ocvirk čez 15 let in kje bo, ko ga bodo otroci in žena potrebovali...

Ta človek je prevelik za to Cerkev. Njegov korak je pogumen in pokončen, besede pa jasne. Kdor ga obsoja in nad njegovim dejanjem viha nos, ima najbrž kakšno sivo liso v svojem življenju. Škoda le, da ni bil Radio Ognjišče prvi mediji, ki bi ekskluzivno objavil to novico. Pa čeprav je bil tam Ocvirk redni komentatori ...

Protestanti ne poznajo celibata. Martin Luther King je imel kot baptistični duhovnik ženo in otroke, pa mu to ni bilo dovolj. Kaj naj bi pozdravilo njegovo nezvestobo?

MIran, kaj ste želeli s tem povedati?

En duhovnik poboža otroka po glavi in je vse narobe, po definiciji je takoj pedofil. Drugi je pa profesor na teološki fakulteti, dela drugače kot uči. In to za vas Slovence je pa v redu?! Ploskali bi mu lahko samo, če bi najprej izstopil iz duhovniških vrst in potem začel delati posvetne stvari . Ne pa obratno. Tipična hipokrizija Slovencev. Sram naj vas bodi.

Ne ve, če gre za ploskanje. Strinjam se s predhodnico, da bi bilo veliko bolj "higienično", če bi NAJPREJ izstopil in ŠELE NATO prelomil eno od zaobljub, ki jo je dal. Vendar znajo procesi izstopa in odpustitve iz stanu trajati leta, tudi desetletja. Kaj biti vmes? Laikom so te dileme prilično neznane, hvala Bogu.

Jaz "ploskam" edino temu, da je eden redkih - predvsem uglednih! - ki dejansko je prevzel odgovornost. Vse drugo - prelom obljub, nezvestoba, prešuštvo in nezakonski otroci (pa verjetno še kaj!) ni v moji pristojnosti. Nočem in ne smem soditi, še najmanj pa obsojati, ker nihče, razen Boga, ne vidi V človeka. Spoštujem ga kot inteligentnega človeka, kristjana, profesorja, pričevalca, misijonarja. Kot duhovnika ga trenutno ne morem spoštovati, ga pa ne zaničujem, niti se ne bom obračala stran, če ga srečam. Zakaj le? Človek, grešnik, nepopoln kot vsi. Edino, kar zagotovo lahko dobrega storim zanj je, da molim. Zanj, za njegovo (bodočo) ženo in otroke. Predvsem zanje - da bi oče še uspel in zmogel biti oče.

Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen...
dr. Ocvirk je bil vedno dovolj svobodomiseln in neke vrste "upornik"... in svet se spreminja in naše vloge v njem...
V naši mladosti nam je pustil sanjati in odpiral nam je možgane... veseli smo, da smo bili del njegove ideologije...
Drago, srečno vsem vam in vse dobro!

Ne sodite, da vam ne bo sođeno. Vse gre za Božjo voljo in kdo smo mi da sodimo. Menim da Bog za res ima nekakšem naum v tem celokupnem primeru, kateri mi kot ljudje, nemoremo razumeti v začetku. Predsvem je pošten človek in jaz tega spoštujem. Še veliko tega more narediti za Jezusa, za drugi ljudje in za svojo družino. Predsvem, pa srečno in lep pozdrav za duhovnika Ocvirka.

"Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen..."

Nihče ni brez greha, ampak dajmo reči bobu bob. Samo resnica nas bo osvobodila, in to da nekateri nevrednega duhovnika označujejo za "velikega človeka" je huda zalepljenost ali pa sprenevedanje.

To kar je g. Ocvirk počel v mladosti ali kadarkoli v svojem življenju nima nič s tem kar počne sedaj. To da je naredil otroka in ga priznal ni nič takega. To da je otroka "delal" več časa, da je o tem molčal in še naprej nevredno opravljaj službo duhovnika (kristjan ki živi v stanju smrtnega greha ne sme niti k spovedi niti k obhajilu, če gre k obhajilu se temu reče Božji rop), to da sedaj svoj greh opravičuje in poveličuje, pa ga dela za tragikomično figuro, za človeka ki je izgubil kompas in je vsemu svetu v posmeh. Take ljudi, ki so mislili da lahko počnejo karkoli ker so dovolj visoko ("Abrahama imamo za očeta"), pa je že Jezus označil za pobeljene grobove - ne glede na to kaj po počeli v mladosti in kakšno ideologijo so furali.

Novica me je presenetila.

Rekel pa bom dve stvari.
Vznemirja me dejstvo, da mnogi, tudi "zgledni kristjani", rečejo, ah, saj to ni nič takega. Da smo kar vajeni takih in podobnih (pa tudi čisto drugačnih) napačnih poti in se nam ne zdijo več slabe, od nezvestobe (v mislih, besedah! in dejanju) do spolnih odnosov izven zakona itd.
Druga stvar bi bila pa ta. Če mi Bog pokaže oz. da spoznati neko napako, greh, zmoto, pri nekom drugem (mojem bratu, sestri, ženi, možu, prijatelju, sosedu, znancu, sodelavcu, duhovniku, predsedniku, ministru...), je to zato, da bi zanj molil, prosil, daroval trpljenje...

Vse dobro želim!

Zavedam se svoje majhnosti in zmotljivosti. Občudujem tiste duhovnike, ki me pri maši nahranijo z božjo besedo in dobro interpretacijo - da to znam uporabiti med tednom. Da me pošljejo v "življenje". Pa kljub temu težko vedno izpraznim glavo vsega negativizma, ki ga prinesem v cerkev in s katerim me vsako minuto nasičuje ta svet. A takšnih duhovnikov ni veliko. Veliko pa je tistih, ki mi žugajo, da se celo mašo sprašujem, kaj dobrega je še ostalo v meni. Se še sploh lahko imenujem božji otrok? Je mar to poslanstvo duhovnikov?

Ali res vemo kaj je Jezusova ljubezen? Vsi pravite, da ne sodite, a v slehernem komentarju je vsaj kanček obsodbe. Dragi moji pojdite v cerkev po ljubezen. Hranite se po njihovih besedah in kot odrasli odgovorni ljudje živite svoja dejanja, sodbo njihovih, pa le prepustite Njemu!

G. Ocvirk je enkrat v oddaji, v kateri so govorili o Salomonovih otokih, rekel približno takole: včasih da se sprašuje, ali je sploh prav, da prinaša Kristusa ljudem, ki so tako srečni in polni življenja, ker potem gleda, kako postajajo kristjani (hm, najbrž podobni tem, ki so tukaj pustili svoje zagrenjene komentarje, razmišljam jaz).
Velika tema za razmisliti.

želim mu obilo božjega blagoslova-pomislimo koliko dobrega je naredil vživljenju

Kdor je brez greha naj prvi vrze kamen...