Pa smo ga identificirali. Frančiškana p. Krizostoma Sekovaniča.
Takole mi je napisal kolega Tomaž:

Tole sem našel.

P. Krizostom: Kupila si je svečo
Vigred, 1.2.1928, stran 38

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AJGHWXRQ/d78cea82-a2e8-4784-a3ba-85845a8580a4/PDF

Kupila si je svečo.

Na Svečnico pred rano mašo
kupila si je svečo
v klopčič lep povito,
svečo rožno rdečo.

Pred oltarjem Matere nebeške
svečo je prižgala
in molila je pobožno
in zaupno je kramljala:

»Glej. o Mati,
v roki mi gori
lučka mladega hotenja.
Glej, o Mati,
med prsti mi kopni
svečka mojega življenja.
Kako hitro, kako hitro
jo plamen použiva . . .

O Mati, bodi dobrotljiva!
V srcu mi prižgi
luč, ki jo prepaja božji žar,
luč nebeške milosti,
luč, ki ne umre nikdar.

Ko bo svečka dogorela,
svečka mojih dni,
ko bo smrt me že objela —
takrat, Mati, me otmi!

Takrat, Mati, čuvaj
lučko mojega srca!
V tisti veličastni uri
o žaru jasnem naj se lesketa,
ko bom pred prestol
Sina tvojega prišla.

In še nekaj o avtorju:

SEKOVANIČ, Franc
duhovnik, pesnik

Rojen:
14. november 1895, Bled
Umrl: 14. julij 1972, Radovljica

Občina:
Bled

Oče Ferdinand je bil trgovec in gostilničar, mati Marija Vovk.
Osnovno šolo je končal na Bledu. Frančiškansko gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Kamniku. Maturiral je leta 1920. Med leti 1918-22 je študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1921. Šest semestrov je študiral filozofijo tudi v Antonianumu v Rimu.
Med leti 1922-25 je bil župnik v Novem mestu. Med leti 1925-28 je bil v Ljubljani frančiškanski kaplan in župnik. V letih 1928-29 je bil profesor filozofije na frančiškanskem bogoslovju v Ljubljani. Med leti 1945-72 je bil priljubljen radovljiški župnik.
Bil je urednik mladinskih nabožnih listov Lučka z neba, Luč in Lučka. Pisal je pesmi, povesti, igre in verskovzgojne prispevke. Objavljal je v Vrtcu, Orliču, Mladosti, Ognju, Vigredi, Glasniku, Cvetju z vrtov sv. Frančiška, Glasnik Srca Jezusovega, Rasti, Družini in drugod. V Ameriki, v New Yorku, je v letih 1927-28, v Slovenskem nabožnem listu za jugoslovanske izseljence v Ameriki Ave Maria izšel njegov roman Most nad prepadom. Med leti 1931-39 je pod naslovom Otroške igrice izdal 8 knjižic odrskih prizorov s pesmicami. Napisal je pesniško zbirko Božji smehljaj, ki jo je ilustrirala Sonja Vončina.
Objavljal je tudi pod psevdonimom P. Krizostom.