Na Svečnico
Na svečnico pred rano mašo, kupil sem si svečo,
v klobčič lep povito svečo, svečo rožnordečo.
Pred oltarjem Matere nebeške, svečko sem prižgal
in s Kraljico rajsko tiho pokramljal.
Glej, tu v prsih mi gori svečka mojega življenja,
tu med prsti mi kopni, svečka mladega hotenja.
Glej, kako jo plamen žejno pije,
da vosek mi med prsti lije.
Gospa in mati: v srcu mi ohrani ti,
luč, ki pravimo ji Božji dar, luč, ki ne umre nikdar.
Ko bo svečka dogorela, svečka mojih dni,
ko bo smrt me že objela, takrat Mati, me otmi.
takrat Mati, čuvaj lučko mojega srca,
v tisti veličastni uri, v Božjem svitu naj se lesketa - lučka mojega srca.
*Pred leti so mi to pesem poslali na radio. Bila naj bi iz nekega predvojnega časopisa. Avtor mi ni znan.
1 komentar
Komentar from: jozeb [Član]

Form is loading...
Pa smo ga identificirali. Frančiškana p. Krizostoma Sekovaniča.
Takole mi je napisal kolega Tomaž:
Tole sem našel.
P. Krizostom: Kupila si je svečo
Vigred, 1.2.1928, stran 38
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AJGHWXRQ/d78cea82-a2e8-4784-a3ba-85845a8580a4/PDF
Kupila si je svečo.
Na Svečnico pred rano mašo
kupila si je svečo
v klopčič lep povito,
svečo rožno rdečo.
Pred oltarjem Matere nebeške
svečo je prižgala
in molila je pobožno
in zaupno je kramljala:
»Glej. o Mati,
v roki mi gori
lučka mladega hotenja.
Glej, o Mati,
med prsti mi kopni
svečka mojega življenja.
Kako hitro, kako hitro
jo plamen použiva . . .
O Mati, bodi dobrotljiva!
V srcu mi prižgi
luč, ki jo prepaja božji žar,
luč nebeške milosti,
luč, ki ne umre nikdar.
Ko bo svečka dogorela,
svečka mojih dni,
ko bo smrt me že objela —
takrat, Mati, me otmi!
Takrat, Mati, čuvaj
lučko mojega srca!
V tisti veličastni uri
o žaru jasnem naj se lesketa,
ko bom pred prestol
Sina tvojega prišla.
In še nekaj o avtorju:
SEKOVANIČ, Franc
duhovnik, pesnik
Rojen:
14. november 1895, Bled
Umrl: 14. julij 1972, Radovljica
Občina:
Bled
Oče Ferdinand je bil trgovec in gostilničar, mati Marija Vovk.
Osnovno šolo je končal na Bledu. Frančiškansko gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Kamniku. Maturiral je leta 1920. Med leti 1918-22 je študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1921. Šest semestrov je študiral filozofijo tudi v Antonianumu v Rimu.
Med leti 1922-25 je bil župnik v Novem mestu. Med leti 1925-28 je bil v Ljubljani frančiškanski kaplan in župnik. V letih 1928-29 je bil profesor filozofije na frančiškanskem bogoslovju v Ljubljani. Med leti 1945-72 je bil priljubljen radovljiški župnik.
Bil je urednik mladinskih nabožnih listov Lučka z neba, Luč in Lučka. Pisal je pesmi, povesti, igre in verskovzgojne prispevke. Objavljal je v Vrtcu, Orliču, Mladosti, Ognju, Vigredi, Glasniku, Cvetju z vrtov sv. Frančiška, Glasnik Srca Jezusovega, Rasti, Družini in drugod. V Ameriki, v New Yorku, je v letih 1927-28, v Slovenskem nabožnem listu za jugoslovanske izseljence v Ameriki Ave Maria izšel njegov roman Most nad prepadom. Med leti 1931-39 je pod naslovom Otroške igrice izdal 8 knjižic odrskih prizorov s pesmicami. Napisal je pesniško zbirko Božji smehljaj, ki jo je ilustrirala Sonja Vončina.
Objavljal je tudi pod psevdonimom P. Krizostom.