Človeštvo si želi vesoljnega miru.
Pravzaprav ga ni, ki si ne bi želel, da bi orožje za vedno utihnilo.
Že tako se moramo dovolj boriti.
Če bi več ne govorilo orožje, bi se lahko bolj posvetili reševanju lastnih težav, ki nam polnijo življenje skrbmi. Vsakdanjost je naše tiho bojišče.
Da bi znali pri tem paziti nase in na druge!
Kot pravi modri Sirah:
„Ne posmehuj se človeku, ki zabrede v duševno stisko;
je namreč Nekdo, ki ponižuje in povišuje.“ Sir 7, 11