AFŽ v Dobrniču
Danes v Dobrniču. Obletnica kongresa AFŽ-ja. Govornik Janez Stanovnik. Smo vedeli, kaj bo povedal in se je tega držal. Druga govornica Sonja Lokar. Tovarišica Lokarjeva je nekdanja visoka partijska funkcionarka. Morda smo se jo najbolj zapomnili ob odhodu slovenske partijske delegacije iz Beograda leta 1990.
Gleda na to kar je povedala danes, velja pripomniti nekaj stvari:
Po njenih besedah je "največji slovenski problem blokada kolektivne inteligence, ki je posledica resnega pomanjkanja demokracije". Stanje v državi je označila za strankokracijo in dodala, da so vse slovenske stranke dokončno postale združbe prikritih lobistov, ki jim načelujejo avtokratski, samovoljni predsedniki.
Joj, kako kratek spomin imajo nekateri. V časih, ko je bila ona družbeno politična delavka se je dogajalo natanko to kar je omenila: »blokada kolektivne inteligence…«, da o resnem pomanjkanju demokracije na katero se sklicuje sploh ne omenjamo. Njen veliki šef (Broz) je vladal na avtokratski, celo na carski način in stanje v takratni državi lahko označimo s terminom totalitarizem. Tovarišici priporočam hitro osveževanje spomina na ljudi, ki so greli klopi na sedežu tajne policije (Blažič, Miklavčič, Jančar…), medtem ko je ona velepomembno sestankovala.
Tako organizirana strankokracija je postopoma sprivatizirala ali politično skopila medije, zasužnjila in na rob izrinila nepokorne strokovnjake ter podkupila ali zatrla organizirano neodvisno civilno družbo.
Ne vem kako bi zapisal, da se tem besedam ne samo smejim, ampak krohotam. Pa kdo govori o skopitvi medijev? Predstavnica tiste kaste, ki je novinarje naredila za družbeno politične delavce, česar se nekateri še danes niso otresli? Da ne govorimo o cenzuri in prepovedi izhajanja revij, knjig… Tovarišica Lokarjeva, pa saj se spomnite Mladine konec 80., da drugih ne omenjam? In civilna družba? Kaj je bila civilna družba v časih Partije? Društvo vrtičkarjev?
"Ti, ki so dvigali roke za napačne odločitve in z njimi celo obogateli, nam sedaj pravijo, da je jedro naših težav v preveč plačanih in zavarovanih delavcih in javnih uslužbencih, v predragih in preštevilnih upokojencih, v preradodarnih pravicah bolnikov in invalidov ter tistih, ki so jih potisnili v množično revščino in brezposelnost. Ti pravijo, da je potrebno zatisniti pasove," je poudarila.
Ravno prava se je spravila govorit. Kdo je dvigal roke za napačne odločitve, tovarišica Lokarjeva? Poglejte malo na seznam sestankov, ki ste se jih udeleževali in pretresite kaj danes še drži sito in katere vaše odločitve je že davno povozil čas.
Nekateri res nimajo občutka za spodobnost. Lahko bi bila vsaj tiho, namesto da nas spominja na čase množične brezposelnosti, ki so nastopili takoj, ko se je socializem zrušil. Zakaj? Ker je bil zgrajen na gnilih in lažnivih temeljih. Ker je sedem ljudi sestankovalo, delal pa je eden. »Pa vsi so imeli službe!« Seveda in to kakšne! In kakšni so bili dohodki? In zakaj je bilo treba po dobrine v Trst in zakaj je moral ubogi jugoslovanski delavec plačati še en Yugo zato, da ga je Amerikanec lahko kupil kot najcenejšega…?
Tovarišica Lokarjeva! Vaši časi so minili pred letom 1990, zato o politiki več ne razglabljajte, ker samo dokazujete, da bi ljudi radi še naprej imeli za norce…
1 komentar
Komentar from: Slavka Smolič [Obiskovalec]
Form is loading...
Spoštovani,
ne bom pisala komentarja na prispevek, temo poznam, ker sem iz Dobrniča. Bom pa napisala svoje mnenje o tem.
Vsako leto morajo na tej prireditvi nastopati učenci Osnovne šole Trebnje-PŠ Dobrnič. Že prvi teden v septembru imajo vaje za AFŽ. Letos sem poklicala ravnatelja in ga povprašala zakaj se to ponavlja iz leta v leto. Imela sva kar dolgo razpravo, vendar me z izjavo, da je AFŽ mednarodno priznan, ni prepričal. Meni je nedopustno, da po skoraj 25-ih letih samostojne Slovenije, javna osnovna šola, ki je plačana iz davkoplačevalskega denarja, pripravlja in pošilja otroke na to prireditev, pa ne glede na to, da učiteljice zahtevajo pisno dovoljenje staršev. V učbeniku (ETIKA, 7.r.) nedvoumno piše, da je bil komunizem totalitarni režim. Vsa množica žensk, ki se leto za letom zgrinja v Dobrnič, pa ne prizna, da je to res.