Apokrifi
“Jezus je rekel: Jaz sem luč, ki je nad vami vsemi, jaz sem vse, vse prihaja od mene in vse se k meni vrača. Razkoljite les, in tam sem, dvignite kamen in tam me boste našli.”
77. izrek Tomaževega evangelija
Ta izrek iz nekanoniziranega Tomaževega evangelija, smo pred leti videli v filmu, v katerem so ustvarjalci pomešali svetovno zaroto, stigme in apokrifne spise. Naključni gledalec filma “Stigmata”, je bil lahko po pravici zmeden, posebno če ni poznal tovrstne literature.
Apokrifni, nekanonizirani spisi, so nepriznana besedila, ki govorijo o Jezusu iz Nazareta, vendar niso zajeta v Sveto pismo. Teh besedil je kar nekaj: Tomažev evangelij, Petrov evangelij, Nikodemov, Jakobov protoevangelij, evangelij Hebrejcev, Ebenoitov, obstaja kar nekaj razodetij in apokalips...
Omenjene knjige bodisi zaradi svoje vsebine ali časa nastanka ne odgovarjajo kriteriju kanoničnosti, ki se je izoblikoval v prvih krščanskih stoletjih in potrdil na prvih koncilih. Kristjani verujemo, da je Sveto pismo navdihnil Sveti Duh. Apokrifni spisi so torej nenavdihnjeni in kot taki nezavezujoči, čeprav želijo po obliki in vsebini posnemati kanonične knjige.
Poznamo predvsem tri najpomembnejše kriterije zakaj so prav ta besedila, ki jih poznamo vključena v Sveto pismo in ne katera druga. Prvi je čas nastanka. Vemo, da so bili evangeliji zapisani kar nekaj let po Jezusovi smrti in vstajenju, a vendar še v času, ko so bili Jezusovi najbližji učenci živi. Apostolski časi, ki so se zaključili s smrtjo zadnjega apostola, so prvi kriterij pristnost. V tem času so bila napisana vsa evangeljska besedila, Apostolska dela, Pavlova, Petrova, Janezova pisma, Jakobovo in Judovo pismo ter Razodetje. Tomažev evangelij, ki pravzaprav niti ne ustreza literarni formi evangelija, ampak je zbirka izrekov, datira v konec drugega stoletja. Res pa je, da so določeni izreki gotovo starejši in izhajajo iz apostolskih časov.
Drugi kriterij je uporaba takega spisa v bogoslužju. V začetku namreč niso imele vse Cerkvene občine istega, enotnega kodeksa branja liturgičnih besedil. Dejstvo pa je, da se v daljšem časovnem obdobju nekanonizirana besedila nikjer niso ohranila v liturgiji.
Tretji in hkrati verjetno najpomembnejši kriterij umestitve v Sveto pismo pa je, da se mora vsebina besedila skladati z naukom dvanajstih apostolov. Tukaj lahko zdaj navedemo zadnji 114. izrek Tomaževega evangelija, ki pa se radikalno razlikuje od učenja prve Cerkve in že odraža duh drugega in tretjega stoletja, to je duh gnoze in maniheizma.
“Simon Peter jim je rekel: Naj gre Marija iz naše srede, zakaj ženske niso vredne življenja. Jezus je rekel: Glejte, vodil jo bom tako, da jo bom naredil moško, da bo tudi ona lahko postala živi duh, podobno vam možem. Zakaj vsaka ženska, ki je postala moški, bo stopila v nebeško kraljestvo.”
Lahko rečemo, da Tomažev evangelij “pade” že s tem izrekom, kajti spomnimo se kakšen je Jezusov odnos do žensk, kot ga opisujejo kanonični evangeliji. Hitro lahko ugotovimo, da se tak odnos, do žensk nikakor ne sklada z naukom apostolske Cerkve. Trditve, da je potrebno ločiti telo od duha, da je vse, kar je telesno je od hudiča, duh pa je božji, da je potrebno preustvariti ženske v moške, kajti le tako se bodo lahko zveličale, zaznamujejo maniheizem. Ta pa je bil kot verska zmota zavrnjen že v prvih krščanskih stoletjih. Navedeni primer nam razkriva, da je potrebno ta stara besedila, po katerih je sproščala svojo domišljijo predvsem umetnost, poznati kot celoto. Le tako lahko do njih zavzamemo pravo mnenje in izluščimo zrnje od plev.
Posebno v zadnjih letih so zelo živa ugibanja, ali je možno odkriti neko prikrito staro besedilo, kjer bi lahko prišli do kake nove resnice o Jezusu iz Nazareta.
Naj navedem dva zelo sodobna primera. Leta 1998 so v berlinski knjižnici odkrili besedilo, pisano v omikani grščini, ki je bilo očitno zelo staro, najverjetneje iz drugega stoletja. Gre za nekakšen kodeks, zbirko izrekov, ki so jo po osebi, ki v njem nastopa, poimenovali evangelij Odrešenika, nekateri so mu nadeli kar ime Peti evangelij. Kar nekaj avtorjev je obogatelo z pisanjem o omenjenem besedilu, kar pomeni, da zanimanje za tovrstno literaturo obstaja, res pa je, da se tega besedila danes skorajda ne omenja več, ker podobno kot Tomažev “evangelij” vsebuje gnostične elemente. Tudi ob odkritju Kumranskih rokopisov so mnogi špekluirali, da se bo odkrilo besedilo, ki ga ne poznamo in bi morda sodilo v Sveto pismo. Izkazalo se je, da je bogata kumranska knjižnica, poleg predvsem starejših judovskih besedil, vsebovala fragment enega od poznanih evangelijev.
Naše vere torej nikakor ne more omajati kakšno apokrifno besedilo, ki ga (še ne) poznamo. Naša vera namreč ne temelji samo na biblijskih tekstih, ampak kot pravi Drugi vatikanski Cerkveni zbor, je Sveto pismo navdihnjena knjiga, ki vsebuje božjo besedo. To pa pomeni, da niso izključno besedila tista, ki bi gradila našo vero. So le medij, po katerem k nam prihaja božja beseda.
8 komentarjev
Komentar from: Marko Lesar [Obiskovalec]
Komentar from: jozeb [Član]
Marko! Glede na to, da sami pravite, da gre za ezoterična znanja, je seveda jasno, da to ne more biti avtentičen Jezusov evangelij. Manihejstvo je "ključ", ki tako besedilo lahko razloži. Kdor pa hoče najti v besedilu še kakšna drugačna sporočila, jih seveda lahko najde. Ampak na tak način besedilo le še bolj oddalji od tistega, kar naj bi evangelij bil - veselo oznanilo.
Komentar from: Marko [Obiskovalec]
3. Jezus je rekel:
Če vam voditelji pravijo 'Poglejte, (Očetovo) kraljestvo je v zraku', potem bodo ptice tam pred vami. Če vam rečejo 'Kraljestvo je v morju', potem bodo ribe tam pred vami. Toda Kraljestvo je v vas in okrog vas.
Ko spoznate sebe, potem boste znani in boste razumeli da ste otroci živega Očeta. Če pa ne spoznate sebe, živite v revščini in ste revščina.
25. Jezus je rekel:
Ljubite svoje prijatelje kot svojo lastno dušo, ščitite jih kot punčico svojega očesa.
27. Če se ne postite sveta, ne boste našli kraljestva. Če ne priznavate Gospodovega dneva kot Gospodovega dneva, ne boste videli Očeta.
28. Jezus je rekel:
Postavil sem se v sredino sveta in se jim v mesu prikazal. Našel sem jih vse pijane in nisem našel nobenega od njih žejnega. Duša me je bolela za otroke človeštva, kajti oni so slepi v srcih in ne vidijo, da so prišli v svet prazni in si tudi prizadevajo oditi iz sveta prazni.
77. Jezus je rekel: Jaz sem luč, ki je povsod. Sem vse: iz mene izhaja vse in vse me dosega.
Razcepi kos lesa; tam sem.
Dvigni kamen in našel me boš.
Povejete mi, kaj je tukaj takega kar ne bi bilo "veselo"?
Komentar from: jozeb [Član]
13. izrek
Jezus je rekel učencem: Primerjajte me in povejte mi, komu sem podoben.
Simon Peter mu je dejal: Ti si kot pravični angel.
Matej mu je dejal: Ti si kot modrec, ki vse razume.
Tomaž mu je dejal: Učenik, moja usta sploh ne bodo zmogla reči, komu si podoben.
Jezus je rekel: Nisem tvoj učenik, odkar si pil in se upijanil od vrelca, ki sem ga izmeril (izkopal).
In potem ga je vzel in odpeljal na samo in mu rekel tri besede.
Ko pa se je Tomaž vrnil k tovarišem, so ga vprašali: Kaj ti je rekel Jezus?
Tomaž jim je dejal: če vam povem eno od besed, ki mi jih je rekel, boste pobrali kamne in jih metali vame;
in ogenj bo prišel iz kamnov in vas sežgal.
112. izrek
Jezus je rekel: Gorje mesu,ki je odvisno od duše; gorje duši, ki je odvisna od mesa.
Marko, o čem se midva prepirava?
Tomažev evangelij je lahko zanimivo duhovno branje, vendar pa je v svoji biti pač herezija... že davno zavrnjena.
Komentar from: Marko [Obiskovalec]
Spoštovani gospod Jože
Že kar nekaj časa je minilo odkar sem pisal na vašem blogu.
Imam za vas eno vprašanje oz. me zanima vaše mnenje.
Naj že v začetku pojasnim da se jaz probam držati Jezusovih naukov vsak dan. Enkrat bolj drugič manj uspešno. Vendarle sem pač človek.
Razmišljal sem o minulem prazniku marijinega vnebovzetja.
Ko hodim po cerkvah vidim da je v mnogih primerih marija postavljena nad Jezusom. Moli se k mariji, časti se jo itd. Tako kot jaz razumem Jezusov nauk(jaz imam sveto pismo na omarici poleg postelje in ga berem vsak dan) Se mi zdi to lahko bi rekel nedopustno ali herezija! Pokažite mi eno vrstico v svetem pismu kjer reče Jezus da naj častimo ali slavimo njegovo mater. Nikjer! Še sam Jezus v Mt 12,46-50, Mr 3,31-35 in Lk 8, 19-21 reče:Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. 32 Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« 33 Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« 34 In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! 35 Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«
Še sam Jezus ne da posebno velikega pomena temu da ga zunaj čaka njegova mati. Nevem zakaj bi potem morali mi. Čaščenje marije, molitev mariji, marijini kipi so vse človeški produkt. Mi kot kristjani se moramo držati Jezusovih naukov in tako kot je sam rekel slaviti Očeta v nebesih in slediti IZKLJUČNO NJEMU! Tako je namreč rekel Božji Sin.
Hvala
Komentar from: beno [Obiskovalec]
Pozdravljeni!
Tomažev evangelij ne pade in ne bo padel. To je najmočnejše orodje, ki nam je bilo skrito do sedaj. Boga ni nikjer drugje kot v nas samih, prav tako je v nas samih vsa moč in vse možnosti. Padejo pa pojmi 'krivda' in 'greh' s katerimi se je vsa stoletja omejevalo in zastiralo naš resnični Vir. Vsi smo eno, v tej realnosti je sicer vsak zase samo en vidik tega Vira, vendar to stanje obstaja samo tedaj, ko je zastrta zavest. Tomažev evangelij ne bi mogel bolje pokazati smernic za našo vsemogočnost, neomejeno moč, svobodo in lepoto. Minili so časi, ko so ljudje verjeli, da so žrtve brez vsakršne moči. Smo vsemogočni kreatorji svojega življenja, tudi v fizični realnosti. Smo Bog sam. Lep pozdrav vsem!
Komentar from: Tomi [Obiskovalec]
Spoštovani
Rad bi repliciral dvema komentatorjema, ki sta podala nekaj svojih mnenj.
Najprej replika g. Marku:
Osebna imena se pišejo z veliko začetnico in vaš komentar z neupoštevanjem tega, izgleda zelo šalabajzersko. Marijo si je sam Bog izbral za mater svojega sina! Je izbranka, ena in edina v celem človeštvu.
Ona se ni uprla božjemu klicu, ne iz strahu, še manj pa iz sebičnosti. Rekla je velike besede: "Zgodi se..."
Kristjani Marije ne častimo kot boginje, ker to ni, je pa božja mati in s tem, ko dajemo čast Sv. Mariji, častimo samega Boga. Naša pot je po Mariji k Jezusu in končno K našemu Očetu. Je tudi naša mati : (Jn 19,26 : Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« 27 Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.)
Spomnil bi vas rad tudi na kraje Marijinih prikazovanj: Fatima, Lurd, Međugorje,...
Moja druga replika pa je g. Benu:
Ali vi res vplivate na čisto vse stvari, ki sem vam dogajajo v življenju? Upam si trditi, da ne. Zato, ker NISTE Bog in NISTE Vsemogočni! Ne vi, ne jaz, ne kdor koli drug. Če ni greha in ni krivde, potem lahko vsak dela kar hoče?? Res je, da smo svobodna bitja in res je, da bolj kot se oddaljujemo od Boga, večja je možnost vpliva hudega duha, ki pa vemo, da ne prinaša nič dobrega. Oziroma satan veliko obljublja, malo da, na koncu pa lahko uniči vse....če mu dovolimo, ampak mi, kot ljudje sami tu nimamo moči. Moč je v Jezusu Kristusu. Ko se zatekamo k njemu po zakramentih, takrat začnemo zmagovati. (Jn. 15,5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar) Torej, imamo moč, ki ni v nas, nam je pa na razpolago!
Komentar from: Katja [Obiskovalec]
G. Marko, preberite si Marijin Magnificat - je v Svetem pismu - Luka, 46-56 - še posebej 48 vrstico:
Marijina hvalnica
46 In Marija je rekla:
»Moja duša poveličuje Gospoda
47 in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
48 kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
49 kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto.
50 Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
nad njimi, ki se ga bojijo.
51 Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
52 Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
53 Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
54 Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
55 kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
56 Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.
Preberite si tudi Razodetje: 12. poglavje, predvsem 1., 2. in 17. vrstico:
Žena in zmaj
12
1 Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin. 3 Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov. 4 Njegov rep je pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila. 5 In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu. 6 Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni.
7 Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. 8 Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje. 9 Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli. 10 Tedaj sem zaslišal v nebesih močen glas, ki je rekel:
»Zdaj je prišlo odrešenje, moč
in kraljevanje našega Boga
ter oblast njegovega Mesija,
zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov,
ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.
11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta
in zaradi besede svojega pričevanja,
saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti.
12 Zato se veselite, nebesa,
in vi, ki prebivate v njih!
Gorje pa vama, zemlja in morje,
ker je hudič sestopil k vama,
poln divjega besa,
ker ve, da ima le malo časa.«
13 Ko je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je začel preganjati ženo, ki je rodila dečka. 14 Toda ženi sta bili dani dve perutnici velikega orla, da bi odletela na svoje mesto v puščavi: tam naj bi se hranila čas, dva časa in pol časa, daleč od kače. 15 Tedaj pa je kača bruhnila iz žrela za ženo kakor reko vode, da bi jo odnesla. 16 A ženi je priskočila na pomoč zemlja: zemlja je odprla svoja usta in popila reko, ki jo je zmaj bruhnil iz svojih ust. 17 Zmaj pa se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu, proti tistim, ki se ravnajo po Božjih zapovedih in imajo Jezusovo pričevanje. 18 In ustavil se je na pesku morske obale.
Pa še začetek Svetega pisma: 1 Mojzes, 3 pogl. 15 vrstica:
15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
ter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
On bo prežal na tvojo glavo,
ti pa boš prežala na njegovo peto.«
Pa še: Jezus je svoj prvi javni čudež naredil na MARIJINO PRIPROŠNJO (to pomeni, da je ni zanemarjal, ampak ji je bil, vsaj v tem primeru, poslušen):
Janez 2, 1-12
Svatba v galilejski Kani
2
1 Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« 4 In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« 5 Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. 8 Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina 10 in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« 11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.
12 Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.
Pa seveda še to, kar je omenil že g. Tomi - da je Jezus na križu svojo mater postavil za mater nas vseh. (Matej 19,25 - Žena, glej tvoj sin... - ...Sin, glej tvoja mati...)
Drugače pa Jezus kliče svojo mater ŽENA - ker to je - ni samo njegova mati (to je le po Jezusovi človeški naravi), drugače pa je tudi Božja nevesta in hči - kot mi vsi. To, da jo kliče ŽENA, ki je večkrat omenjena v Svetem pismu pa kaže na to, da ima Marija posebno mestu pri Bogu in ni kot mi vsi - temveč je tudi nova Eva. Še najmanj, kar ji lahko priznamo je, da je Jezusova mati, kot so jo klicali njeni sodobniki in apostoli, in to bi ji morali priznati s spoštljvostjo, kot to delamo do vseh mater - Jezus sam pa je Marijo klical ŽENA, kar je več kot le mati. Sami presodite. (Katera žena bi sicer bila tolikokrat omenjena v Svetem pismu? In ko Jezus kliče Marijo - žena - nakaže ravno na to, da je Marija ta žena v Svetem pismu).
Sicer pa povsem razumem vašo dilemo, če beremo strogo po Svetem pismu tega ne zasledimo (ni nam dikrtirano), ampak ali naj ne vodi branje Svetega pisma Sveti Duh?
Bi vam pa rada še rekla - prosite za milost spoznanja - dokler ne verujete v nekaj, je prav, da to ne častite, lahko pa molite in prosite za milost razsvetljenja in resnice - in Bog vam bo rade volje naklonil spoznanje. Ni dolžnost častiti Marijo, je pa lahko velika pomoč in prednost. Vsekakor pa smo ji dolžni izkazati spoštovanje Božje matere. Drugače pa mi, Kristjani Marije ne častimo - v smislu kot častimo Boga, ker Marija NI BOG, jo pa BLAGRUJEMO (kot je navedeno v Svetem pismu) in SE JI PRIPOROČAMO, to pomeni, da Marijo prosimo, naj prosi svojega Sina za kakšno milost, tako jo prej dosežemo Tudi pri ljudeh je tako, da mati velikokrat več doseže pri svojih otrocih kot kdo drug.
Pa tudi pri svetopisemskem odlomku, ki ga omenjate (in pravite, da je Jezus svojo mater na nek način zanemaril) - ko so Jezusu povedali, da je prišla njegova mati in je dejal:Kdo je moja mati... - kdor izpolnjuje voljo Mojega Očeta, ta mi je brat, sestra in matti... To je Jezus rekel, nikjer pa ne piše dalje, da potem, ko je Jezus podal svoj nauk, da zatem svoje matere ni sprejel. Jezus je iz vsake priložnosti znal podati svoj nauk, to pa ne pomeni, da ni izpolnjeval svojh stanovskih dolžnosti.
Drugače pa molitev, ki jo molimo k Mariji je angelov pozdrav Mariji ob napovedi Jezusovega rojstva (molitev Zdrava (bolj pravilno Pozdravjljena) Marija je torej v Svetem pismu)::
Luka 1, 26-38
26 V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, 27 k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. 28 Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« 29 Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. 30 Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. 31 Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. 32 Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida 33 in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« 34 Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« 35 Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. 36 Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. 37 Bogu namreč ni nič nemogoče.« 38 Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.
Toliko v razmislek, saj ljubite nebeškega Očeta, - in kot je zapisano v Svetem pismu - Nihče ne more priti k Očetu, razen po Jezusu Kristusu in nihče ne more priti k Sinu, če ga ni Oče pritegnil.
Glede kipov pa ne bom nič rekla - moje mnenje je, da je Bog Oče Duh, ki torej nima vidne podobe, Jezus Kristus (ki ga slavimo z Očetom in v občetstvu s Svetim Duhom), pa ima povsem jasno, telesno človeško podobo. To cerkev razlaga tako - če imaš sliko od svoje matere ali očeta ali otrok v denarnici in jo pogledaš to ne pomeni, da častiš sliko, ko jo gledaš, ampak si v duhu združen s tistim, ki je na sliki. Podobno naj bi bilo tudi s kipi in slikami Jezusa in Marije in tudi z drugii slikami - npr. Svete Trojice, Boga Očeta ...). Vendar pa o tem ne bom sodila, niti prepričevala. Vsak po svoji vesti. Menim pa, da če Bog nekaj blagoslovi, da je to blagoslovljeno. - ljudi in stvari.
Vse dobro,
Katja
Form is loading...
Spoštovani g. Jože
Glede glede tomaževega Evangelija lahko rečem, da nimate prav. Že v začetku evangelija Jezus reče: Kdor bo razumel te besede ne bo izkusil smrti. Se pravi da tomažev evangelij ne smemo dobesedno razumeti ampak so to ezoterična znanja ki jih mora pri sebi spoznati oz. "odklenit". Zadnji 114. izrek ima čisto drugačen pomen kot vi mislite!