V Strugah so izdali knjigo o svojem kraju. To soboto, 6. aprila, so jo predstavili ljudem. Mirno lahko rečem, da je bil to velik projekt za župnijo, ki jo sestavlja 10 vasi s 550 dušami. Na nek način so ji postavili spomenik, ki ga ne bo mogoče spregledati, ko se bodo spraševali o sebi, svojih krajih, lastni zgodovini in ljudeh.

Sodelavci pod vodstvom videmskega ravnatelja Ivana Grandovca, so vanjo zajeli vsega pomalem, predvsem pa tisto, kar so mislili, da je tako pomembno, da bi radi predali naslednjim generacijam.

Taka knjiga ne prinaša lahkotnega branja. Ob njej se ljudje ne bodo zabavali. Morda se bodo nasmehnili ob kaki stari fotografiji, sicer pa taka knjiga ne želi čehljati ušes, ampak prav nasprotno. Želi poučevati, razsvetljevati, ohranjati spomin na stare navade, običaje, ljudi, ki jih že dolgo več ni…

Povod za nastanek knjige je bilo slavje diamantne maše (65 let) prelata Bogomirja, Mirka Hrena, ki je v župniji Struge pustil neizbrisen pečat. Na skromen način, kot ljudje pač zmoremo, so se mu župljani hoteli zahvaliti z izdajo knjižice. Ta pa je v času nastajanja postajala vse zajetnejša in obilnejša. Govori o ljudeh, o zemlji, zgodovini, značilnostih. Izšla je iz ljudi, kot starodavna modrost starcev, ki želijo svoje izkušnje prenesti na svoje otroke.

Zato sem vedno vesel, kadar izide tako delo, kajti že Janez Trdina je povedal, da bo zgodovina našega naroda napisana takrat, ko bo vsak kraj imel svojo zgodovinsko knjigo. In koliko jih je, ki tega še nimajo.