Dejstvo je, da je bilo na porodniškem dopustu lepše kot na starem. :) No ja, predvsem bolj mirno. Zdaj sem z eno nogo v službi, z drugo in rokama se temu upiram, a misli bežijo tja. Ne, saj se tudi tega zelo veselim, le težko je, ko med "mami, daj mi ..." ali pa "ta-ta, aaataa..." pišem e-pošto ali pa telefonarim. A sogovorniki razumejo živahno vzdušje v ozadju.
Za mano je lep in pisan teden, kot mavrica je prepleten z različnimi odtenki barv - v mojem primeru razpoloženj. Sredin večer je bil poseben, ker sva z možem, po mojem prvič, odkar imava otroke, šla na koncert, ki je potekal v okviru kranjskega Tedna mladih. Prijatelj Jaka naju je povabil, saj je nastopil s svojim bendom Jazz station.
Škoda, ker je vmes malce ponagajal dež, čeprav je pršil tako nežno, da se je prav zlil z glasbo. Jazz, ki ga premalo poznam, me je čisto navdušil - žametni glas pevke, čudovito prepletanje inštrumentov, obogatitev z Big bandom Vrhnika ... in gibi plesalk in plesalcev, ki so jemali dih pod odrom. Čudovit večer! Aja, še to. Če skupine Jazz station še ne poznate, jo boste spoznali 27. junija, na 31. Melodijah morja in sonca. Upam, da zmagajo!
Tudi petek je bil prijeten - sodelavka Marjana nas je povabila k sebi na dom, z možem in otrokoma so nam predstavili svojo prijetno hiško, pripravili okusno pojedino, ki je bila dobra podlaga za razigrano druženje. Hvala! Ko sem se odpravljala od doma, sem razmišljala, kako prijetno je, da se sodelavci družimo tudi v prostem času. Na avtocesti so me malce s tira spravili nori vozniki, ki jih je nepregledna množica. Norija! In kaj nam pomaga? Dokler ne bo naredilo "klik" v glavah, nam ni pomoči. A dan je bil lep – preživet v dobri družbi in to šteje!
Današnja nedelja je bila praznična in svečana, ker je imel prijateljičin sin sv. birmo. Lepa sveta maša, otroka sta jo delček prespala, potem pa zanimivo popoldne, spet v zelo prijetni družbi.
Toliko o mojih mavričnih doživetjih. O tistih, ki so pogoj za mavrico - nevihtnih - pa nima pomena pisati. Pridejo, pa minejo. Življenje je lepo :)