Zapis, ki še kako drži...

Ko je Jernej Pikalo, v imenu najbolj radikalne politike ki zahteva odstranitev vodstva RTV za vsako ceno, zakuhal škandalozno izvolitev novega generalnega direktorja RTV Fillija brez zadostne podpore, je sodišče v začasni odredbi to zaustavilo z jasno utemeljitvijo, da je bilo to početje nezakonito. Sodišče je celo zapisalo, da je šlo za »samovoljno razlaganje prava in silo nad pravnim redom«. »Navedeno predstavlja samovoljo tožene stranke, ki želi s silo, argumentom moči, doseči nezakonit cilj, t.j. imenovanje g. Fillija za generalnega direktorje, kljub temu, da ni bil izvoljen z zadostno večino.« (citat iz sklepa sodišča).
Ko ta poskus samovolje ni uspel in je bilo nezakonito početje razkrinkano, se je radikalna ost tranzicijske levice vrnila k stari preizkušeni metodi – najprej diskvalifikacija, potem likvidacija. Tako je Delo v četrtek kar na prvi in drugi strani napadlo pogodbo generalnega direktorja RTV Antona Guzeja z zavajajočim naslovom, da mu pripada 72 plač. Skoraj ga ni, ki bi se nad tem ne zgražal – na to računajo tudi levičarski propagandisti. Resnica pa je drugačna. Guzeju in ostalim članom uprave ne pripada nikakršna odpravnina kar tako. Pač pa so se v pogodbah povsem pametno zaščitili pred političnimi pogromi. Tako Guzeju pripada 24 plač odškodnine, če ga razrešijo iz nekrivdnih razlogov oz. več, če ga razrešijo protizakonito. To so vladni propagandisti seveda pozabili povedati. V resnici nihče na vrhu RTVja ne dobi nikakršne odpravnine, če normalno končajo svoje funkcije v skladu s pogodbami. V primeru politične čistke, ki se je grejo pa bo RTV z odškodninami seveda oškodovana! Kljub temu, da so ga poskušali razrešiti protizakonito in bi bil upravičen do odškodnine je Guzej na tiskovni konferenci jasno povedal, da RTV ne toži niti za cent! Seveda o tem molčijo.
V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo zgodbo o »odpravninah« vodilnih na RTV-ju poskušali maksimalno napihniti. Po naših informacijah pa je besnilo v vrstah političnih eksekutorjev, ki so se s sedanjimi poskusi obglavljanja vodstva osramotili tako veliko, da bodo šli nad Guzeja z zgodbo o krivdni razrešitvi. Na RTV se torej obeta politična čistka po vzoru svinčenih sedemdesetih leti. Tudi nekateri akterji so prav iz tega časa. V kampanjo se vključuje računsko sodišče, Zares, ministrstvo za kulturo, morda se bo oglasil še sedanji ali bivši predsednik. Načelo, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler mu krivda ni dokazana, je v tem primeru seveda prezrto. Pri tem edino šteje cilj, ki posvečuje sredstva, pa naj stane, kar hoče. Javna RTV je očitno še edina neosvojena trdnjava, ob čemer koaliciji in z njim povezanim zmanjkuje potrpljenja, kar vpliva na nerazsodna in protipravna ravnanja. Slovenija je usodno drsi na svetovni lestvici konkurenčnosti, padec na lestvici svobode medijev bo še bolj globok.

In je ostala v sedlu, le malo je manjkalo, da bi zdrsnila iz njega. In danes poudarja, da ima kljub temu, da so se nekateri koalicijski poslanci vzdržali še vedno podporo vse koalicije. Kako nenavadno, če bi imela podporo vse koalicije, bi včeraj prejela krepkih 46 glasov, tako pa le pičlih 40.

In kaj to pomeni? Po vsem tem je jasno, da koalicija ni zadovoljna z „izsiljevalsko“ stranko, ki na vsak način hoče uveljaviti svoj prav, včeraj je dala jasen signal. Ga bo predsednik vlade razumel? Zagotovo ne, saj bi danes pričakoval, da bo glede na to, da ministrici in njenemu delu ne zaupa kar lep del koalicije – podal predlog za njeno razrešitev. Ampak ne, predsednik vlade bo mirno gledal, kako gospa vse bolj plete koruptivno mrežo. Spomnimo na besede predsednika vlade: Pričakujem, da bo Kresalova ovrgla dvome. Pa jih je, ne poslanci koalicije so se vzdržali, saj proti niso upali glasovati.

Sicer ima ta mala izsiljevalska stranka idealno priložnost za pletenje koruptivne mreže, pridobili in popolnoma osvojili so kar oba organa, ki to preprečujeta – tako policijo, kot sodstvo. Sami odločajo, kaj je prav in kateri zakon velja za njih – kljub dokazani lahko rečemo prijateljski povezavi pri najemu poslovne zgradbe za katero mesečno plačujemo 125 tisoč evrov. To pa pomeni 170 minimalnih mesečnih plač, če gledamo, da je bila ta v mesecu marcu 734 evrov.

Dejstvo je, da lahko notranjo ministrico primerjamo s kraljico, ki jo podpira gosposka, narod pa je ne mara, saj je nad njo zelo razočaran.

In vseeno ostaja na poziciji – saj z njo ostaja tudi gosposka – voz pa gre naprej.

Ni poročil, kjer ne bi govorili o vulkanskem pepelu. Res, da je to nekaj nenavadnega, še posebej zaradi gospodarske škode, ki je nastala.

No, sedaj bo po pričakovanjih vnovič oživela razprava o tem, kako pomagati pri izgubi – minister je slovenskemu letalskemu prevozniku že napovedal, da mu bo pomagal. On mu bo, oziroma država?! Ne, gospod minister, mi mu bomo, tudi tisti, ki ne letimo pogosto, še več tudi tisti, ki sploh ne letite... Ajajajaja, in država bo pomagala...

Pa vendar je živa še ena razprava, to je interpelacija zoper ministrico za notranje zadeve. Drugič bo že na preizkušnji! Ne verjamem, da bo priznala, kar ji očitajo, gladko in „vehementno“ bo vse pometla pod preprogo. Torej ne bomo priča obžalovanju, priznanju napake, le lepe „flance“, ki nas bodo prepričevale, da je vsega kriva druga stran, češ da ne ve, kako se opravlja z državo.

Kljub temu, da ni pričakovati, da se bo ministrica posula s pepelom, jo bo ta posul kar sam. Vulkanski namreč. Sicer pa je vsaka stvar za nekaj dobra – tudi to, da se ministrica v minulih dneh ni mogla odpraviti na kakšen „quick shop“ čez mejo, tako pa se je bila prisiljena, tako kot vsi mi, posipati s pepelom....