Še en deževen dan, ki nas je bolj kot ne zaprl v hišo. Saj je sprehod tudi po dežju zanimiv – luže so nekaj najlepšega, tudi dežne kaplje lepo pobožajo, le smrkavi noski, ki ponavadi temu sledijo, mi niso všeč. Sicer pa pomlad prinese veliko prijaznih srečanj, hiše odprejo svoja vrata, otroška igrišča so polna otrok, večinoma mamic (joj, zato pa toliko dežja :)). A vedno več je tudi očetov, vsaj pri nas.
Dopoldne nas je malo in vedno manj nas bo - kmalu »bo treba delat«. Počasi se vsak mesec sproti že ogrevam. Četrta sobota prinese oddaje z duhovnikom dr. Karlom Gržanom, vedno znova se veselim teh srečanj in oddaj. In tudi svoje službe – vem, kako dragoceno je, da jo imam. In ker jo opravljam z veseljem, se lahko mirno vpišem med srečne ljudi.