Že pred časom mi je Čušinov Grega razlagal kako zanimiv je Mlakarjev Oče naš. Tako sem, nevednež, sploh izvedel, da je Iztok Mlakar (končno) spesnil in posnel novo ploščo. Že od prvih rimarij sem navdušen nad njim. Duhovita misel, žlahtna govorica, spevne harmonije, hec in trezen pogled na tegobe življenja ... Ob njegovih stihih sem spoznal kako lépo je primorsko narečje. Rad sem ga zavrtel in se pogosto vprašal kdaj bo skoval kaj novega. No, res je, da prav vsega ne razumem, a ob izvrstni interpretaciji ni praznine. Če ne razumem, si pa predstavljam o čem teče pripoved. Skoraj sem pozabil na veselo novico, pa me je na "Romance brez karjance" spomnil zanimiv intervju v Ognjišču. Odpravil sem se v trgovino.
Med ploščami ni pretirane gneče. Seveda ne, zaradi tehnološkega napredka pač krademo. Ja! Je kar čudno in grobo slišati, kajne? Pa je vendar res. Krademo! Včasim s(m)o presnemavali, danes vlečemo(jo) z interneta. Vem, celo vrsto izgovorov lahko najdemo, a na koncu je početje pač nelegalno. Tako hudo je, da sem danes, ko sem ploščo kupil, kar ponosen nase. Zakaj že?
Devet novih je tako dobrih, da res ne bi bilo pošteno poslušati jih "na šverc". Drži, Oče naš je super, Oda duhovita, Bose noge romantično zapeljive. Iztok Mlakar se je spet pokazal v čudoviti luči. Bravo, trubadur! Ob Iztoku sodobne rimice in kratke kikl'ce izpadejo še bolj plehko kot sicer. Priporočam. Kupite;)) Poglejte, kliknite, še v trgovino ni treba. Ne, nimam provizije, za kakovost navijam.
