Pri rekreaciji mi ne uspe, pri čem drugem tudi ne. Ko začnem s hojo na Šmarno goro, rečem: "Evo, odslej naprej pa vsak dan!". Morda že takrat v resnici mislim: "Trikrat na teden bom pa ziher gor!" Začnem, nekaj časa vztrajam, potem pa hitro najdem kak izgovor. Spodrsne enkrat, dvakrat, pa sem tam. Oziroma me ni več tam ... Slabič.
Podobnih obljub je bil deležen tudi moj blogerski začetek. Vsak dan bom kaj napisal ... No, tri zapise na teden bom pa res spravil skupaj. Danes nimam kake hudo posebne teme, pa sem vendar tu! Kontinuiteta, da ohranim kondicijo. Zato! Saj brez fotografije tudi velja, a ne? Evo, pa sem se pofočkal, še sem živ.
Jure, mislim, da vsi poznamo ta problem:):) Enostavno ni lahko vsak dan napisat kaj kvalitetnega, zato je boljše manj in dobro, kot pa veliko in slabo. Kar se pa slikc tiče, je pa fajn, če so zraven:)
Kar pogumno naprej:):)hehe