3. februar. God sv. Blaža, svetnika, ki nas varuje pred boleznimi grla ... Nikoli nisem prav dobro vedel zakaj ljudski glas "blagoslovu, ki ne zaleže" pravi "Blažev žegen". Jaz namreč vanj krepko zaupam. Že majhnemu se mi je zdelo polaganje sveč ob grlo, z molitvijo, pomembna reč. Ko sem od svojega glasu začel živeti, pa sploh!
Letos se mi je pa zataknilo! Pa prav letos, ko me je ravno na začetku februarja začelo žgečkati v grlu, rahlo peči v pljučih, ko mi sem in tja vzame glas in, ko me napada kašelj. Pišuka! Sv. maša ob 17. uri, jaz pa v službi. Upam, da sv. Blaž pomaga tudi na daljavo, da je slišal mojo glasno misel ali, da bo vsaj prebral ta blog!
Saj vem, gotovo bi našel kako dopoldansko možnost blagoslova, pa nas je zasul sneg! In tako iščem še svetnika, ki pomaga pri bolečinah v rokah in križu ... Spet mineva dan, v katerem sem spoznaval, da imamo preveliko dvorišče in razmišljal kakšno nagrado bi dal izumitelju lopate z daljinskim upravljanjem. Ne gre! S sanjami ne očistiš dvorišča. Sicer pa, pri čiščenju nam že nekaj ur pomaga dež! Živela "plundra"!
Kot 'varovanec' svetega Blaža ti lahko zagotovim, da bom pri mojem zavetniku prosil za tebe in tvoj glas, ki nas mnoga jutra, dneve in večere tolaži in razveseljuje ob vseh nalogah in obveznostih, ki si jih nalagamo na ramena.
Tudi jaz se strinjam, da ta neprimerna metafora nič kaj ne pripomore k dobremu glasu svetega Blaža. S takim odnosom do tega žegna in brez zaupanja na priprošnjo svetega Blaža tudi vernik ne more do dobrega glasu, zdravja bolezni grla...
Zaupajmo v priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, in polni vere pristopimo k 'Blaževmu žegnu'.
Lep pozdrav, in, malce pozno sicer, vse dobro in obilo zavetnikove priprošnje vsem Blažem, Blažkam...