Za nama je še ena misijonska pot, za nama cel kup vprašanj in malo manjši kup odgovorov. Pri temah, kot so te, ki sva jih spoznavala, pač ne moreš vedno priti do konca. Drugače pa je z vsako našo potjo. Do konca pride. Prej ali slej. Najina se je končala, pa vendar ne! Nadaljevala se bo v pripovedih drugim, v prispevkih v našem programu, živela v shranjenih posnetkih, video prispevkih, tule na blogu ... Predvsem pa upamo, da bo vzbrbotala ob dobroti, ki jo bo skušala predramiti Pustna sobotna iskrica. 10. februarja prihodnje leto!

Ker sem bil v vseh zapisih iz Ukrajine iskren in oseben, bi to pretresljivo in navdihujočo zgodbo rad sklenil z iskreno zahvalo. Srečno sva prispela, zaradi vsega doživetega, misli, ki so naju begale in podob, ki so se slikale v naju. Včeraj kar nisva in nisva mogla zaspati. Čeprav vsak na svojem domu, obdan s svojimi. Človek se navadi, da bedi pozno v noč ... Ni kaj.

"Drage sestre, dragi vsi, ki ste bili z nama te dni: Izidor in Jure bi vam rada rekla: hvala! Vsem skupaj in vsakemu posebej. Sodelavci in poslušalci Radia Ognjišče bi se radi zahvalili za priložnost spoznati, kako hvaležni smo lahko za vse, kar nam je dano. Spoznanje, ki govori koliko stvari, dejanj, ljudi in ostalega lepega nam je dano na pot, pa se nam vse zdi tako samoumevno ... Vsaka pot med misijonarje in misijonarke kaže, da ni tako. Ni samoumevno, od Boga je dano! Prihodnjo nedeljo bomo zato še bolje razumeli. Zahvalna bo!

Iskrena hvala za tako ljubeč sprejem, hvala za varno zavetje, hvala za vse besede, odgovore na najina vprašanja, ki jim kar ni bilo konca! Hvala za vso skrb. Zelo sva vesela, da je pot uspela, da je pripravljenega programa res veliko. Pustno sobotno iskrico bomo pričakali lepo pripravljeni, z dovolj gradiva.

Hvala za vso potrpežljivost, prilagodljivost, hvala, da sva se počutila kot del vaše družine. Nikoli nisva dobila občutka, da vam je karkoli odveč, nikoli nama niste niti s senco pokazali, da motiva vaš urnik. Hvala!

Hvala za vodenje teh intenzivnih duhovnih vaj, ki so bile tako bogato opremljene tudi s praktičnim delom. Hvalnice, večernice, rožni venec, vsi pogovori, potem pa še srečevanja z ljudmi in opazovanje vašega razdajanja. Neverjetno! Občudujeva vašo predanost, vašo ljubezen do nemočnih, radost, ki jo ohranjate kljub vsemu, kar naju je navdajalo z začudenjem, strahom, nejevernostjo, grozo ... Hvala za vaše zglede."

Dragi poslušalci, gledalci in bralci, hvala tudi vam! V prepričanju, da nas tovrstna spoznanja še bolj povezujejo, spoznanja ujeta v misijonskih deželah pa bogatijo, kličeva: nasvidenje! 10. februarja, če ne prej! Drž'te se!