Dragi moji, prav lepo lepo pozdravljeni! Po več kot letu znova službeno pakiramo, po mesecih Madagaskarja, ki smo ga s pričevanjem ponesli v kar nekaj slovenskih župnij in (hvala vsem) zbrali kar nekaj sredstev za misijone na tem rdečem otoku, naju z Izidorjem spet daje misijonarsko popotniška mrzlica.

Ker res nimam pravega časa, ker je letalo že skoraj na vzletni progi, moj nahrbtnik še prazen, nekaj službenih obveznosti že nestrpnih, naj v prvem zapisu uporabim dobri stari "copy paste". V njem je skoraj vse, kar bi vam rad povedal pred odhodom v prostrano deželo v afriškem rogu. Takole sem pisal za radijsko spletno stran:

V naslednjih dneh bomo obudili radijsko akcijo „Dobroti dajemo glas“. Zaradi odmevnosti lanskega obiska Madagaskarja in slovenskih misijonarjev na tem otoku, smo dobili povabilo in prošnjo za podobno akcijo v Etiopiji. Tako Izidor Šček in Jure Sešek, z misijonarjem Jožetom Andolškom in direktorjem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem, za deset dni odhajata v to veliko celinsko državo na severovzhodu Afrike.

Etiopija meji s Kenijo, Sudanom in Eritrejo, ima skoraj sto milijonov prebivalcev in več kot osemdeset etničnih skupin. Polovica prebivalcev je mlajša od petnajst let, redki dočakajo šestdeseti rojstni dan, povprečna starost je štiriinštirideset let. Etiopija je prava zakladnica zgodovine, kruto pa jo zaznamujejo malarija, tuberkuloza in mnoge tropske bolezni. Jože Andolšek, ki sicer živi in dela na Avstrijskem Koroškem, je že vrsto let predan pomoči Etiopiji, v kateri delujejo njegovi sobrati salezijanci. V dnevnik, ki je nastajal na eni izmed poti v Afriko, je zapisal: „V Etiopiji povsem od blizu doživljam revščino. Vedno znova je slišati nemi krik nedolžnih otrok, doživljam pa tudi veselje malih, katerih oči žarijo, v njihov obraz pa sta zapisana dostojanstvo in lepota Božjega otroštva ...“

V dneh med 25. novembrom in 5. decembrom bomo skušali utrip misijonarskega dela in življenja domačinov v Etiopiji prenašati v Slovenijo. Načrtujemo javljanja v živo, zvočne in video prispevke s poti, lahko nas boste spremljali na blogu ali prek zapisov na naši spletni strani. Upamo, da bodo fotografije zgovorne, javljanja prepričljiva, akcija pa uspešna. Pripravljali bomo namreč tudi gradivo za Pustno sobotno iskrico, ki bo čez nekaj mesecev skušala pomagati otrokom, ki v tem delu afriškega roga trpijo zaradi hude suše. Upamo, da bo Afrika prijazna z našimi načrti, hkrati pa se zavedamo, da bo naše delo tudi tokrat odvisno od trenutnih razmer, tehničnih možnosti in načrtov, ki se bodo morda spreminjali iz dneva v dan.

Jože Andolšek razmišlja: „Nekega večera me je otrok v Etiopiji vprašal ali je res, da v deželi, iz katere prihajam, otroci vsak dan dobijo nekaj za pod zob, zvečer pa tudi čaj … „ Otroci in mladi, ki zastavljajo takšna vprašanja, živijo na cesti, prebedijo noči v kanalih, ne obiskujejo šol in so povečini hudo bolni. „Prepričan sem, da sta nepravična razdelitev dobrin in korupcija največji oviri, zaradi katerih ne moremo premagati revščine! Sramota je, da vsakih pet sekund zaradi lakote umre otrok. Vsakih pet sekund! Na našem planetu, pravijo, pa je hrane za več kot dvanajst milijard ljudi. Krivično je, da na dan zaradi lakote umre trideset tisoč ljudi, povečini otrok!“

In prav zato, ker se z omenjenimi krivicami ne smemo strinjati, zato, ker poznamo dobroto naših poslušalcev in iskreno delo Misijonskega središča Slovenije, se odpravljamo na pot, ki bo vesela vaše pozornosti. Ostanimo povezani v naslednjih dneh!