Pred dnevi sem pisal o kratkem pisemcu "enega naših", ki se ni strinjal s pustnim vabilom. Njegovi trdi besedi o neopoganstvu in tistih, ki nas "celo podpirajo", sem dodal moj odgovor. Se spomnite? Prejel sem celo vrsto komentarjev. Namenoma jih nisem objavil, ker nisem želel, da bi zadeva rezala še globje, dobronamernost pa bila lahko narobe razumljena. Vseeno hvala za odzive. Vsem!

Oglasil se je tudi tisti, ki je sprožil moj plaz. Res! Počakal sem en dan in dobil odgovor gospoda: "Se opravičujem. Nisem vedel, da gre za take stvari!"

Lepo! Kratko in jedrnato. Opravičilo sprejeto. Misel o tem, da gospod najprej sploh niso prebrali za kaj gre in nemudoma vzrojili, tu niti ni tako pomembna. Kmalu je dodal še eno elektronsko pisemce: "Zelo sem vesel vašega odgovora, ker vas zelo cenim. Namesto energije pa bi morali uporabljati besedo moč, sicer bomo to besedo popolnoma pozabili, pa še slovenska je. Sem se prav oddahnil!"

Jaz tudi! Lepo je, ko človek reši "zaplet" in spozna, da je vse lepo in prav. Kajti, prav neumno je, da svojo energijo usmerjaš v tovrstno razlago povsem razumljivega. Pardon, neumno je, da svojo MOČ usmerjaš v karkoli trapastega!

Naša moč ostaja usmerjena v pripravo Pustne Sobotne iskrice. Še trikrat gremo spat, pa bo!