Radio
Rad imam radio. Že od nekdaj. Še zdaleč ne le zaradi kruha, ki ga daje moji družini. Nocoj sem naletel na blog o njem. V njem pa razmišljanje, ki ga bom kar prilepil na tole stran. Ker upam, da je tudi vam mar za starčka, ki ga nadlegujejo mladci. Saj veste - radio proti FB-ju, DVDju, LCDju, Twitterju ... nevemšekomu-ju.
Takole razmišlja avtor:
-------------------------------------------------------------------------------------------
Radio živi
Da, še vedno.
Vprašanje je le ali bo Radio sposoben preživeti medijsko revolucijo in “social media” vročico, ki klasičnim in neprilagodljivim medijem povzročata vrtoglavico in milijonske izgube.
Govorimo o denarju seveda. Ne lažimo si. Medijska industrija je platforma oglaševalcev in oglaševalskih agencij in nam radijcem to dejansko ustreza, saj lahko od tega lepo živimo. A kaj je v vsem tem narobe? Nič ni narobe. Dobro je vedeti za kaj smo tukaj. Kot posamezniki seveda. Radio kot Radio pa je tukaj iz čisto drugačnega razloga.
Težava je v tem, da smo prepočasni v razumevanju konzumenta ali v primeru Radia, poslušalca. Prepočasni smo v ugotovitvi, da se je vse spremenilo. Poslušalec nas več ne potrebuje. Vsaj ne takšnih kot smo. Ne le v Sloveniji. To velja za vso radijsko industrijo.
Radio ni več enosmerni medij. Časi so se spremenili. Zelo. Dandanes je skorajda vsak lahko glasbeni urednik na svojem iPodu, novice dobimo hitreje preko brskalnikov, oglasi pa nas kot uporabnike ne zanimajo, saj je težava v pozicioniranju le-teh. In zakaj še sploh potrebujemo Radio?
Moje sporočilo radijski industriji je: Če nimate volje za spremembe, se raje umaknite!
Pa vendar, jaz ostajam zvest Radiu. Verjamem vanj. Ljubim ta čudovit medij in ravno ta ljubezen me je pripeljala do tega, da iščem rešitve zanj. In te seveda obstajajo. Vprašanje je le ali ste radijci pripravljeni stopiti izven okvirov copy/paste formul, ki vam jih prodajajo t.i. strokovnjaki? Ali ste pripravljeni na revolucijo, ki bo sprožila zelo potrebno evolucijo Radia?
Spremembe so potrebne in vanje je potrebno verjeti.
Obama je baziral svojo kampanjo na enostavnem Claimu: Change we can believe in!
Ali je tako z Radijem? Ali lahko verjamemo v spremembo, ki je nujno potrebna?
Na tem blogu torej ne bo rumenih novic, neumnih opazk o LaToyinih joškah in dnevno političnih komentarjev, ki nimajo nikakršne relevance za naše življenje.
Tukaj bodo dejstva, vprašanja, kritike in konstruktivne rešitve za Radio kot medij. Posamezni lokalni ali vseslovenski konglomerati me ne zanimajo. Zanima me Radio. Tisti Radio, ki si želi preživetja in se predobro zaveda, da je čas za spremembo že dlje časa prisoten. Za spremembo v katero lahko verjamemo.
Ne bom ponujal klasičnih rešitev tipa: -največ glasbe, najboljši miks, največji hiti…
Poslušalec kot konzument in edina relevanca je prepameten, da bi se pustil zavajati. Poslušalec si želi biti slišan in čas je, da se Radio tega zave in spozna, da v spremembo mora verjeti!
------------------------------------------------------------------------------------------
Ne vem, morda vam ni uspelo priti do konca. Jaz sem prišel, razmišljam in si sprašujem svojo radijsko vest. Kako naprej? Kam naprej? Pišuka, stvar ni enostavna!
Dober večer!
Ko smo v soboto vozili čez Slovenijo k našim rajnim-ta beseda
verjetno izhaja iz prepričanja, da so že v raju- smo kot že mnogokrat prej uživali med sobotno iskrico.To je radio! TTo To veselo in iskreno klepetanje, spraševanje, ugibanje, dopolnjevanje, dobronamernost, asociacije, pogovori z
otroki, prinese navdušeno valovanje v vso družino.V vse druži-
ne, ki takrat poslušajo. V Sloveniji, v zamejstvu, kje daleč po
svetu! In VSI se veselijo! Ali ni to prepisovanje od angelov?
Mislim- prepisovanje iz nebes- mislim to, da radio- Jure preko radijskih valov prinese veselje in navdušenje in smeh v toliko hiš in družin!Kako bi to opisali slikovito-pri nas rečemo skejpoma?
To je kot če se pelješ čez trojane in ti v tunelu pozvoni telefon in je signal dosegljiv vso dolgo pot čez najdaljši tunel- no in tako je če poslušaš sobotno iskrico in sploh radio ognjišče- kakarkoli ga odpreš se ti oglasijo prijatelji. Prijatelji v pravem pomenu besede- taki dobronamerni, dobrohotni, ki ti pomagajo skozi ožine
na življenjski poti ob vsakem vremenu. To so prijatelji in to je
RADIO. Meni osebno prinaša Ognjišče še neko posebno zvezo z
z rajnimi, to je z večnostjo. Ker so naša stara tetica, ki so bili zadnja leta v sobi in postelji in so stalno, oz. pogosto poslušali
Ognjišče- se mi mnogokrat ob avizih vračajo slike blagoslovljenih nih trenutkov, ki smo jih smeli skupaj preživeti.
Iskreno zahvaljeni za vse kar nam dajete-vi pri mikrofonih in
oni skriti, ki delujejo kot karmeličanke ali kartuzijani- skriti, a
zelo pomembni.
Se bom poslovila, kot se je prof. Plečnik v pismih prijateljem:
Iz srca Bogu priporočeni. Z Bogom!
Živel radio Ognjišče z odličnimi oddajami in nedosegljivo
kvaliteto!