Leto, ki mineva z močnim Frančiškovim pečatom, gre proti ciljni strmini. Praznovanje obletnice, 800 let od potrditve vodila, si bom verjetno zapomnil tudi po današnjem Frančiškovem festivalu.

V športni dvorani Zavoda sv. Stanislava, v Šentvidu, smo slišali devet svežih duhovnih ritmičnih pesmi, ki so opevale Frančiška, njegovo ljubezen, ponižnost, življenje. Avtorji so dokazali, da glasba še vedno lahko govori o plemenitih vrednotah, vabi k razmisleku, da je pesem lahko tudi molitev. Pa čeravno zapeta v športni dvorani in ne v cerkvi, ob spremljavi banda in ne orgel.

Organizatorji so, menda precej pozno in na hitro, uspeli pridobiti znana imena. Tako med nastopajočimi, kot avtorji besedil, glasbe in priredb. To je bil "Frančiškov Ritem duha". Festival, brez ocen, žirije, televotinga in zmagovalcev. No, zmagal je pač Frančišek. Nekoliko sem pogrešal mlade, ki so Frančiškovi karizmi sicer precej zvesti. Pričakoval sem skupine Frančiškovih otrok, njegovo mladino ... Vem, ponudba je velika, svetnik pa tako skromno ponižen.

Če bi pesmi radi slišali, prisluhnite oddaji Sakralna glasba na Radiu Ognjišče . Jutri, v nedeljo, ob 20.30. Sicer pa podobna glasbena ponudba prihaja na Prešernov trg v Ljubljani. V sredo, 7. oktobra ob 20.30. Ritem duha pa bo v Mariboru, v UŠC Leona Štuklja v soboto, 17. oktobra. DRG-jevci, pozor!