September! Veliko je takih, ki se njegove vsebine ne veselijo ravno pretirano. Lepo je bilo na počitnicah. A ni kaj, začeti je treba. September. Priložnost za nov začetek. Tako dolgo se nisem spravil k pisanju bloga, da sem (skoraj) pozabil geslo za vstop v zakulisje našega pisanja. Skoraj. Po dveh poskusih mi je uspelo.

Vmes, med mojim molkom, sem se spraševal: "Je to sploh zame? Zakaj bi ljudi zanimalo kako razmišlja Jure? Zakaj je pravzaprav dobro, da človek piše blog?" Nisem prišel do odgovorov, tavam med lenobo in iskanjem izgovorov. Še danes. Predvsem pa me bega vprašanje, ki ga je, pod enega izmed blogerskih zapisov veterana te scene, zapisal bralec: "In zakaj misliš, da bi mi to morali vedeti?" Saj res. Zakaj? In še nekaj: ali je tisto, kar pišeš v zavedanju, da bo lahko prebral vsak, sploh iskreno? Koliko je (podzavestnega) blefiranja? Kakšne besede bi uporabil, če bi šlo za tvoj osebni dnevnik? Bi si upal zapisati več? Drugače?

Mah, filozofiram. V resnici pa me nosi med željo po rednem pisanju (glej arhiv:), ki se je pred časom izgubila in mislijo, da bi se umaknil v zakulisje. Prav zato ima naslov zapisa na koncu vprašaj. Konec odmora? Kdo bi vedel, ena ptica še ne prinese pomladi;) Sicer pa: "In zakaj mislim, da bi vi to morali vedeti?" ... Pojma nimam.