Hokejsko leposlovje
"Slovenski jezik je namreč tako ubog, da človek potrebuje tri ali več besed, da opiše neko stanje!", so bile besede komentatorja Andreja Stareta, ko v prenosu hokejske tekme danes ni našel ustrezne besede. Sploh ni pomembno kaj naj bi beseda označevala. Morda je res ni našel, a pogum ima! "Slovenski jezik je namreč tako ubog ..."
Ne vem kaj bi na njegovo modrovanje rekli poeti. Zanima me kakšno mnenje o revščini našega jezika imajo prevajalci. Kakorkoli, bedna (da ne rečem - uboga) izjava športnega komentatorja je verjetno le neroden izhod v sili. Pa vseeno: spoštovani gospod komentator, svetujem vam sprehod do knjižnice. Med enim in drugim prvenstvom bo morda dovolj časa za kakšno knjigo in bogatenje besednega zaklada. Toplo priporočam.
Sicer pa me je očaral že nekaj minut pred tem. Sedem pred sprejemnik, poiščem prenos hokeja in slišim kako slabi so danes naši reprezentanti, kako neverjetno jih je nadigrala Litva! Stare se huduje: "Prav nobene možnosti nocoj nimajo naši. Litva igra kot prerojena. Risi nimajo nobene ... (trenutek tišine) GOOOL!! Gol Milovanoviča! Rutinirano je ugnal nasprotnega vratarja." Pretiravati pa znajo gospod! Iz "nobene možnosti" in "prevlade nasprotnika", se je v naslednji sapi rodilo navdušenje nad rutiniranim zadetkom.
Pa pravijo, da papir vse prenese. Mikrofon še veliko več, kaže. Nič ne de, v tem trenutku naši vodijo že 4:0. Bravo! To šteje, drugega nič. Za stanje, ko moštvo premaga nasprotnika, gospod Stare, imamo besedo: zmaga! Lepa, ne?