Škofjeloški
Kaj pokaže vaš osebni brskalnik "Spomni.se", ko slišite besedo "škofjeloški"? Pomislite na kruhek? Morda na grad?
Prepričan sem, da je v teh dneh veliko takih, ki besedi dodajo "pasijon". Škofjeloški pasijon. Vse do nocojšnjega večera sem sam pri sebi razmišljal, da je okoli njega gotovo preveč pompa. Škofjeloški pasijon, oprosti! Velika stvar je to. Najprej njegova vsebina, pomen prvega dramskega besedila v slovenskem jeziku, ko vidiš predstavo razumeš kaj vse je uspelo zajeti patru na začetku 18. stoletja. Bogat pripomoček pri izpraševanju vesti pred Velikim tednom je to. Še danes. Očarala me je dinamika poteka pasijonske procesije. Izogibam se besedi "predstava". Škofjeloški pasijon je več kot to!
Dih vzame množica ljubiteljskih igralcev, očara kostumografija, izvrstno deluje luč, brezhibno zvok ... Vse štima! Opozarjali so naju, da ogled z otroki morda ni ravno najboljša ideja, da so prizori prekruti, glasba močna, da jih lahko ujame kaka sled travme. Pa se nisva dala. S primerno razlago je pasijon gotovo dober pripomoček pri razumevanju skrivnosti Velikega tedna. Tudi za odrasle. Otrokom je bilo všeč. Zelo!
Še bi lahko pisal: o moči ljubiteljske kulture, o disciplini množice, o orodjih s katerimi je režiser podčrtal sporočilnost, o tem kako je mesto postalo en sam oder, o navdušenih obiskovalcih, o organizatorjih, ki so delali več mesecev, vzeli svoje delo kot poslanstvo ... Pa boste več odnesli, če se sami odpravite v Loko. Ne bo vam žal! Verjemite.mi