Ljudje se iz različnih razlogov veselimo konca zime. Motoristi komaj čakamo, da se ogreje asfalt, da cestarji pometejo zimski pesek in zakrpajo luknje. Letos smo dolgo čakali, saj smo lansko jesen zgodaj pospravili konjičke. Dobro se spomnim, ko sem leta 2007 še 22. decembra naredil nekaj kilometrov. Ni bilo prehladno, ni bilo ledeno, o snegu ne duha ne sluha. Lani je bilo drugače. Pa nič ne de, čas hitro teče in sezona je tu. Res, da zjutraj potrebuješ "podkapo" in moto perilo, ki ščiti kolena. A, ko sonce sramežljivo pokaže svojo moč, je eden izmed pogojev za veselje izpolnjen!

Prvi znosno topel moto konec tedna je, žal, prinesel tudi prvo žrtev med motoristi. Iz zimskega spanja so se prebudile težke debate o norcih na dveh kolesih, nepredvidljivih motoristih, premalo pozornih avtomobilistih, ostankih zime, hladnem asfaltu, prehitri vožnji ... Avtomobilist in motorist sem. Oboje z veseljem in vem, da pri razmišljanju o omenjenih temah ne gre posploševati. Niso vsi motoristi brez glave in ne vozi vsak avtomobilist po načelu prednosti močnejšega.

Želim si, da bi iz zavesti povprečnega Slovenca izginil predsodek, ki motoriste enači s samomorilci. Slišim, da babice svojim vnukom prekrivajo oči, ko se bliža motorist in vem, da sem tudi sam eden tistih, ki lahko spremeni sliko. Počasi, s previdno vožnjo, spoštovanjem pravil in upoštevanjem navodil, ki jih (posebej na pomlad) ne manjka. Vsem, ki se veselite novih kilometrov želim srečno pomlad in varno poletje. Pa čeprav veterc ne seže pod čelado. Brez nje nikamor!