Juretov blog

Pred dnevi sem pisal o kratkem pisemcu "enega naših", ki se ni strinjal s pustnim vabilom. Njegovi trdi besedi o neopoganstvu in tistih, ki nas "celo podpirajo", sem dodal moj odgovor. Se spomnite? Prejel sem celo vrsto komentarjev. Namenoma jih nisem objavil, ker nisem želel, da bi zadeva rezala še globje, dobronamernost pa bila lahko narobe razumljena. Vseeno hvala za odzive. Vsem!

Oglasil se je tudi tisti, ki je sprožil moj plaz. Res! Počakal sem en dan in dobil odgovor gospoda: "Se opravičujem. Nisem vedel, da gre za take stvari!"

Lepo! Kratko in jedrnato. Opravičilo sprejeto. Misel o tem, da gospod najprej sploh niso prebrali za kaj gre in nemudoma vzrojili, tu niti ni tako pomembna. Kmalu je dodal še eno elektronsko pisemce: "Zelo sem vesel vašega odgovora, ker vas zelo cenim. Namesto energije pa bi morali uporabljati besedo moč, sicer bomo to besedo popolnoma pozabili, pa še slovenska je. Sem se prav oddahnil!"

Jaz tudi! Lepo je, ko človek reši "zaplet" in spozna, da je vse lepo in prav. Kajti, prav neumno je, da svojo energijo usmerjaš v tovrstno razlago povsem razumljivega. Pardon, neumno je, da svojo MOČ usmerjaš v karkoli trapastega!

Naša moč ostaja usmerjena v pripravo Pustne Sobotne iskrice. Še trikrat gremo spat, pa bo!

Po službeno divjem tednu, nekaj delovnih urah viška, smo jo z Vokalno skupino KRILA v soboto mahnili v Frankfurt. Martin Krpan, ki je lani obiskal ta del nemške dežele, nas je priporočil, duhovnik Martin Retelj mu je zaupal in povabili so nas, naj s pesmijo ozaljšamo praznovanje kulturnega praznika.

Z veseljem! Krilaške poti imamo vedno radi, posebej v tuje kraje. In dobro, da smo vabilu prikimali. Za nami je krasen konec tedna, poln prepevanja, smeha, srečevanj. Z drugimi in med seboj, kar se nam zdi še posebej veliko vredno. Smo namreč trdna skupina prijateljev, ki ji več pomeni nasmeh sopevca, kot odstotna točka na pevskem tekmovanju. No, pri naštevanju dogodivščin ne smemo pozabiti na vožnjo in kilometre. Bilo jih je nekaj manj kot 1800. Sneženih, oblačnih, meglenih, sončnih, hitro tekočih, v gnečo ujetih ... Pa vendar lepih in, hvala Bogu, srečno prevoženih.

Toliko, kot tokrat, že dolgo nismo peli. Preizkusili smo akustiko različno pomembnih cerkva, lepih trgov, Oplovih kombijev (Avtotehna Vis, hvala!), hotelskih prostorov, dvorane Poljakov ... Peli smo podnevi, zvečer in ponoči. Pri tleh in na vrhu stavb (kjer je nastala nočna fotka):

Resnici na ljubo - dnevna fotografija je s telefonom lepša (nekoliko). Nastala je na obhodu mesta. Pod prijaznim in strokovnim vodstvom gostitelja:

Gospod Retelj dobro pozna zgodovino, predvsem pa srčni utrip Slovencev, ki živijo in delajo (predvsem pa penzionirajo) v njegovi "fari", ki je večja od Slovenije:

Spali smo v hostlu, ki je bil tik ob reki. Mostovi so bili blizu. Na njih smo srečevali pevsko konkurenco. V Nemčiji Vokalna skupina Krila na vajah (ali nastopu - kdo bi vedel) izgleda takole. P.S. hrbet kaže dirigentka;)

Pred Frankfurtom smo obiskali rojakinjo Jano, ki nam je prijazno razkazala Mainz. Pod lepim oknom z zelenimi polkni smo ji zapeli pesem in si ogledali univerzitetno mesto. Lepe trge ima, cerkve in hiše. Tole je pa frankfurtsko:

Aja, peli smo naključnemu občinstvu na ulicah, pa tudi "živini vseh sort":

Frankfurt je dal pomemben dokaz, da je tudi naš najboljhklasikinagnjenbas podlegel čarom frajtonarce;)

Vsi pa smo podlegli mini hrenovkam in maksi klobasam. Ja, das ist Frakfurt am Main, natűrlich;) Peli smo kuhar'cam! Zaslužile so, gospe.

Tako, zadovoljni smo bili vsi. Tudi blagajničarka Urša. Ta je zanjo. Krila predstavljajo trden temelj evru, denarci bdijo nad nami!

Res, imeli smo vse. No, manjkala je naša šefi Mojca, pa jo je Peter lepo nadomeščal. Mojca, prihodnjič pa ... Z Bleda je, posebej k Olgi, prišel Zaki, domači, ki so ostali doma, pa so tako ali tako ves čas hodili z nami. Posebej, ko smo pod noč iskali odprte trgovine, tekali po Outletu in se čudili nad igračami v Kinderlandu.

Frankfurt 2010 nam bo ostal v najlepšem spominu. Res, smrčanja, kak glavo ali grlobol bomo pozabili, nasmejanih Tomažev iz Jarš pa ne tako hitro. "Pišuka, s'm upravu s temule blogam k't afna z jabukam!" Še pridemo, če bomo le zdravi. Tudi tisti, ki pijemo oranžado ... Prešeren, hvala!

Pustna Sobotna iskrica nam v teh dneh jemlje precej moči. Pa nič ne de, priprava pustnega plesa z dobrim namenom je nekaj, kar je doslej vedno vodilo k našemu notranjemu veselju in sreči tistih, ki smo jim, v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije, namenjali roko pomoči. Upamo in si želimo, da bi bilo tudi letos, z vašo pomočjo, tako!

Pustna Sobotna iskrica bo čez teden dni, v soboto, 13. februarja, od devetih naprej telefonsko zbirala sredstva za misijon v Amazoniji, ob 13. uri pa se bo začel pustni ples v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Glasbeno pomoč nam je ponudil Čarovnik Grega, zabaval pa nas bo tudi ansambel naših radijskih sodelavcev, ki komaj čakajo, da ogrejejo strune kitar in napolnijo meh harmonike.

Naše druženje je že vsa leta znano tudi po tem, da poskrbimo za lepe nagrade. Tej tradiciji ostajamo zvesti tudi letos. Naj prišepnemo le to, da je med nagradami tudi potovanje v Benetke. Vstopnine ne bo, lahko pa boste kupili slastne krofe, ki jih bodo darovali naši akciji zvesti peki. Prav vsak cent, ki ga boste namenili za sladko pustno slaščico, bo namenjen v Brazilijo.

S. Agata Kociper, ki deluje na misijonu, ki mu bomo pomagali, pravi: „Vesela sem, da ima Cerkev v Sloveniji priložnost, da sodeluje pri tako velikih in humanitarnih projektih kot je Pustna Sobotna iskrica. Prav je, da tako odpira svoje srce in pogled na vsa ozemlja sveta, čeprav je v primerjavi z Brazilijo tako majhna kot gorčično zrno, po steblu pa bi jo lahko primerjali velikemu manginoinemu drevesu ki razteza svojo krošnjo nad vse Božje stvarstvo in ga živi. Bog bodi zahvaljen!“

Potrudili se bomo, da bo veselje čez teden dni še večje. Pomagate nam lahko z darovanjem in prihodom na pustni ples z dobrim namenom!

Med delo, povezano s pripravo na Pustno Sobotno iskrico, sodijo tudi prošnje mnogim: "Povejte naprej!" Tako smo, po elektronski pošti, prosili tudi mnoge duhovnike, naj veroučencem, družinam, faranom izrečejo vabilo na pustni ples z dobrim namenom. V našem imenu! Mnogi, upam, to v resnici storijo, mnogi pozabijo, da so slišali prošnjo, nekatere pa prošnja (in posebej prireditev) celo hudo zmoti.

V slogu "greh se pove, grešnika pa ne", vam pokažem odgovor duhovnika ene slovenskih škofij:

"Gotovo je, da kot duhovnik ne bom delal reklame za neopoganstvo! Toda vi
imate verjetno za to vso podporo najvišjih. Žalostno!"

Nisem mogel biti tiho, pa sem mu odgovoril. Takole:

-------------------------------------------------------------------------------------------

Spoštovani gospod!

Srce mi ne pusti, da bi vaš komentar na našo Pustno Sobotno iskrico kar spregledal in vam ne odgovoril. Hudo mi je, da zmorete v enem samem zamahu, s tolikošno lahkoto, pljuniti na prizadevanja mnogih, ki neobremenjeno skušamo pomagati ljudem v stiski. Žal mi je, da zaradi tistega, kar vas moti, ne vidite dobrega, ki ga projekt prinaša. Razumem, da sami ne boste vabili na Pustno sobotno iskrico. Prav, taka je pač vaša odločitev, spoštujem jo. Kaj malega bi pa le želel dodati:

Da, prav imate: podporo mnogih, hvala Bogu, imamo. Morda tudi zato, ker ima pust (kot pišete) poganske korenine, mu že vrsto let dajemo drugačno vsebino. Doslej smo z darovi maškar pomagali misijonu p. Mihe v Zambiji, kupili buldožer, ki ravna poti do ljudi na Madagskarju, zbrali še in še obrokov riža v Afriki, zgradili ŠOLO v Kambodži, nekaj učilnic v pozabljenem delu Paragvaja!

Vse to in še marsikaj drugega nam sporoča, da smo na pravi poti! Kaj bi dal, da bi, dragi gospod, slišali jok radosti, ki ga je bilo slišati, ko se je s. Tadeja oglasila iz Paragvaja, ko je slišala kako radodarni so bili naši poslušalci na pustno soboto. Morda bi se premaknilo kaj v vaši pretirano kritični misli in predvsem srcu ... Morda!

Verjamem, da bi vas v dobro prepričal nagovor nadškofa, ki nas je obiskal, ko smo zbirali za Madagaskar ali pismo zahvale iz Kambodže. Prireditev organiziramo v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije, ki podpira naše delo (ki ga ni malo) in je vesel ideje in tradicionalnega plesa z dobrim namenom.

Toliko! Lahko bi dodal še marsikaj. Tudi vsebine povezane z zahvalo staršev, ki so veseli, da svoje otroke lahko pripeljejo na ples z dobrim namenom, kjer je glasba primerno izbrana, alkohola ali česa podobno neumnega ni, varnega zavetja za prijetno druženje pa veliko. Veseli pa so predvsem tistega, kar nesejo v svojem srcu, ko vedo, da so pomagali potrebnim.

Vi pa ... Ah, raje ne bom nadaljeval, ker me jezi že sama misel na to kako nekateri iščete iglo slabega v slami dobrega! Kako ste že rekli: žalostno! Ja, res!

Lepo pozdravljeni (v upanju, da boste pismo močno vpletenega razumeli prav). Hudo mi je, da moram sploh pisati take reči duhovniku in se "na pol opravičevati" za nekaj tako človekoljubnega. Žalostno!

Jure Sešek

-------------------------------------------------------------------------------------------

No, zdaj veste. Vse sorte smo ljudje! Če tudi vi mislite, da gre za kaj nespodobnega, vas vabim v Šentvid. Trinajstega ob trinajstih, prepričali vas bomo o nasprotnem. Radi!

Zakorakali smo v mesec februar, ki, kljub skopo odmerjenim dnem v koledarju, prinaša marsikaj. Rad bi opozoril ves svet;), da bo prinesel tudi Pustno Sobotno iskrico, pustni ples z dobrim namenom. Tradicija dobrodelnosti v sodelavcih Radia Ognjišče zbuja ponos! Na poslušalce in storjeno dobro, ki v misijonskih deželah sveta lajša dni mnogim, za katere živijo in delajo slovenski misijonarji.

Z veseljem se spominjamo akcij, ki so v minulih letih pomagale misijonu v Zambiji, preganjale lakoto na Madagaskarju, prav tja poslale buldožer ... Zgradili smo šolo v Kambodži, nekaj učilnic v Paragvaju in še kaj! Lepa plat radijskega dela se zrcali v omenjenih spominih, ki budijo tudi nova pričakovanja.

Pustna Sobotna iskrica bo letos na pustno soboto, 13. februarja, v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Ples se bo začel ob 13. uri, z nami bo Čarovnik Grega. Pomagali mu bodo glasbeniki iz naših vrst in glasba, ki tudi sicer lepša podobo naših oddaj.

Vstopnine ne bo, darovi za krof in še kaj, pa bodo v celoti namenjeni Brazilji. Tam, v Amazoniji, deluje s. Agata Kociper, ki bi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice rada preuredila nekdanjo bolnišnico v delujočo ambulanto, kulturno – obrtniški center in kupila čoln ali dva. Z njima bi lažje obiskovala bolnike in otroke v osrčju Amazonskega pragozda.

Naj dodam, da bomo sredstva, prek telefonov, zbirali že od devete ure naprej. Na pustno soboto! Vabljeni v našo družbo, najlepše posamezne in skupinske maske bodo nagrajene! Pustni ples z dobrim namenom vabi! Trinajstega ob trinajstih ...

s. Tadeja in otroci, ki smo jim pomagali lani. Ti šment, srečni so tudi brez učilnic;)