Uff, staram se (kdo se pa ne - v svojo tolažbo :-)).
Kategorija: "Nerazvrščeno"
Tako. V znanstvene namene (za potrebe bloga, se ve!) sem danes testirala 2 teoriji kuhanja jajc, ki sem ju predlagala včeraj.
Ko se človek malo poglobi in začenja brati o izkušnjah, vidi, da je to lahko cela umetnost. Umetnost nekaj tako preprostega, kot je kuhanje jajc. Ampak to kuhanje jajc je čisto posebno! Kuhanje jajc, da NE počijo! Bistveno je torej oboje! Da so kuhana in da so cela!
Bili smo malo nori, pa smo šli gor. Vsi. V kompletu. Tako dolgo smo mečkali, da ko smo na otroka navklekli 5 plasti vrhnjega dela in 3 plasti spodnjega (+ 3 plasti štumfov), je zunaj že začelo mičkeno rositi. Sem rekla, da gremo do kapel'ce, pa če ušpičene prekle padajo dol. In smo šli. Pršenje se je do drugega hriba malenkost stopnjevalo, smo bili pa pri kapelici deležni mini-čudeža. Pokazalo se je sonce! In smo potegnili do vrha Šmarne gore.
Ne sodim ravno med najbolj gibčne, rekreativne, športne - ne po duhu in ne po telesu. Je pa res, da se dobro zavedam, da je gibanje enačaj za zdravje, dobro počutje, večje zadovoljstvo s sabo, tudi hrana za dušo, ne le telo.