Matejin blog

En zanimiv dan je bil danes. Oznako zanimiv si prisluži predvsem zaradi lepega popoldneva ob Janu in Manci, ki je kar žarela, ko je šla popoldne na telovadbo. Pa o tem kdaj drugič.
Jutro je bilo čisto prijetno, z Izidorjem in Mihom smo ob kavi govorili, kako so novi snemalniki sploh in oh fajn. Pa je bila vsa hvala prezgodnja. No, saj s snemalniki ni nič narobe, ampak prave nastavitve morajo imeti. Če ne snemajo v mp3 formatu, zavzamejo posnetki ogromnooo prostora. In potem ga zmanjka - tako kot ga je meni danes. To je pa za eno žensko, po vrhu še voditeljico, po moje čisto preveč. V Šentilju pri Velenju sem imela namreč tehnično (gostom hvala za potrpljenje)in geografsko učno uro. Štajersko sedaj spoznavam, a škoda, ker se mi vedno mudi.
Tudi danes se mi je. Preveč. To je opazila celo policijska patrulja, ki je za mano prihrumela s sireno. Ojoj! Na radar so me že ustavili, ampak take akcije pa še ni bilo. Kako sem bila besna - še najhuje pa je to, ker sem bila lahko le nase. Policist je pač opravljal svoje delo in to zelo korektno.
Med potjo sem se potem jezila na drago državo, na notranje ministrstvo, na ministrico, še najbolj pa nase. Po neumnosti sem zapravila 125 evrov - ampak to je cena s popustom. Policijske pike so pač drage. Pritožila se pa tudi ne bom. Zakaj? Tale šala pove vse :)

Na slovenskih sodiščih so se malce modernizirali in uvedli avtomatske
telefonske odzivnike. Če sedaj pokličeš na sodišče, slišiš naslednje:
Lepo pozdravljeni! Poklicali ste sodišče.
Če kličete v zvezi s civilnopravnimi zadevami, pritisnite 1.
Če kličete v zvezi s kazenskimi zadevami, pritisnite 2.
Če je vaš odvetnik Peter Čeferin ali Franci Matoz, pritisnite 3 in po pisku pustite svoj naslov. V roku 3 dni vam bomo po pošti poslali oprostilno sodbo.
Če ste tajkun, član Lions, Rotarijanec ... pritisnite 4... v roku 3 dni bomo založili vaš spis do zastaranja...

Srečujem jih pri svojem delu in to mi je v veliko čast in veselje. Preprosti, skromoni, v resnici pa tako pogumni in veliki ljudje so to. Pogovore z njimi lahko slišite v oddaji Svet na dlani. V petek smo spoznavali Angolo, ki jo je predstavila s. Zvonka Mikec.
Deluje na misijonu s svojimi sosestrami salezijankami, ki so v Angoli prisotne skoraj 27 let. Danes je tam 28 sester, prihajajo iz 10 držav, 4 kontinentov, tako da so pisana mednarodna druščina, delajo pa na 5 misijonskih postojankah. Več si lahko preberete na naši spletni strani.
Če želite več izvedeti o Angoli, prisluhnite oddaji in spoznali boste težo življenja v afriški deželi, prizadeti zaradi državljanske vojne, lakote in pomanjkanja.

Petra Majdič je včeraj pokazala svojo moč, ki presega meje razumnega, ki gre onkraj bolečine, ki je dana le redkim - res, bravo in čestitke! Po padcu se je pobrala in pokazala, kakšna borka je. Ko sem danes na spletnih portalih in tudi na naši strani brala in gledala fotke, so se oči orosile. Pa nisem bila edina, kar nekaj nas je bilo, ki smo priznali, da nas je ganilo.
Take medalje Slovenija še nima. Seveda sta najbolj ponosna na svojo Petro njena starša. "Pol Slovenije je jokalo, z nami vred!“ je žarel oče, mama pa je dejala, da sta ob gledanju živčno tekala po stanovanju. "Upamo, da bo okrevala. Glede na to, da ima zelo visok prag bolečine in ne pokaže rada, da jo boli, mora biti res hudo,“ sta bila zaskrbljena.
Zlata Petra, čeprav z bronom okrog vratu, je po tekmi povedala, da so vsi trenerji navijali zanjo: "Ves tek v kvalifikacijah od starta do cilja sem kričala od bolečin in mislim, da je bilo prvič v moji karieri, da so trenerji vseh držav navijali zame." In kako ne bi. Mnogi pa danes kričijo od jeze, ker je dejstvo, da območje, kjer je zdrsnila, ni bilo zavarovan, res v nebo vpijoča "šlamparija", ki je ne vidiš niti na naših tekaških progah tule v okolici Škofje Loke.
Njen trener Ivan Hudač je po izjemnem nastopu svoje varovanke razkril: "Prve besede, ki jih je Petra izrekla po nastopu, ko je ležala na tleh in se nam je zdelo, da je padla v nezavest, pa je bila najbrž samo tako in fizično in psihično povsem izčrpana, so bile: 'Dosegli smo vse!'"
Res drži, kar je zapisal Tomaž Humar, ki bi danes praznoval rojstni dan - Ni nemogočih poti. Ponatis njegove knjige s tem naslovom, ki pove vse, je prav danes izšel.

Pustna sobotna iskrica je uspela. Lepo je bilo, dobro. Akcija, ki poveže tudi nas, radijce. Sicer pa o tem pišjo Jure, Jože in Mirjam - preberite. Koliko dela je v ozadju, pa bi lahko povedal Jure, ki je bil gonilna sila tega projekta. Zelo sem vesela, da je prišlo toliko ljudi, mladih družin, srečala sem znance iz mojim mladih dni, ko smo še romali v Assisi ... Koliko lepih izvirnih mask. Mene navduši že sama ideja, potem izvedba. Bravo. Predvsem pa dejstvo, da imamo Slovenci kljub temu, da število brezposelnih narašča, čut za ljudi v stiski.
Tudi večer je prinesel dobrodelno prireditev. Župnijska karitas župnije Sv. Duh se je odločila, da letos zbrani denar pošlje misijonarju Pedru Opeki, ki deluje med smetiščarji na Madagaskarju in jim vrača dostjanstvo, ki si ga zasluži slehernik. Večer je bil lep - domači nastopajoči krasni, gostje Sašo in Robi z Mežnarji fantastični.

Domači cerkveni mešani pevski zbor Dih Sv. Duha, ki ga že 14 let vodi zborovodja David Končan, organist je Lenart Golob.

Marjanca Trilar, ki je že veliko let odgovorna za dobrodelne prireditve, se je spet izkazala. Bravo.

Srca ljudi, ki so bili tam in z vstopnino in prostovoljnimi prispevki zbrali več kot 2000 EUR, pa so pokazala svojo darežljivost.
Naporna sobota - a tako lepa, ker je bila dobrodelna.

Odkar imava otročka, se mi zdi življenje še bolj čudovito, smiselno, tudi odgovorno. Od prvega objema, nasmeha, zlogov, korakov, besed ... Sami čarobni čudeži. Zelo zanimivo je, ko otroci začenjo govoriti. Pri nas se Jan spopada s prvimi stavki, zabaven je, ni kaj. Sploh ko hoče vse "sama".
Manca pa je že modra deklica. Prejšnji teden sem delala popoldne in ko sem zvečer pridrvela domov, mi je povedala, da je bila žalostna, ker sem bila v službi. Pogrešala me je. Potem pa z moje strani razlaga: "Veš Manca, moram iti v službo, da lahko potem kupimo kruhka." In mi modro odgovori: "Mami, pa tebi ni treba v službo, saj mama kruhka speče." Pa še res ga. In to najboljšega :))