Odkar imava otročka, se mi zdi življenje še bolj čudovito, smiselno, tudi odgovorno. Od prvega objema, nasmeha, zlogov, korakov, besed ... Sami čarobni čudeži. Zelo zanimivo je, ko otroci začenjo govoriti. Pri nas se Jan spopada s prvimi stavki, zabaven je, ni kaj. Sploh ko hoče vse "sama".
Manca pa je že modra deklica. Prejšnji teden sem delala popoldne in ko sem zvečer pridrvela domov, mi je povedala, da je bila žalostna, ker sem bila v službi. Pogrešala me je. Potem pa z moje strani razlaga: "Veš Manca, moram iti v službo, da lahko potem kupimo kruhka." In mi modro odgovori: "Mami, pa tebi ni treba v službo, saj mama kruhka speče." Pa še res ga. In to najboljšega :))