Sinoči je Ljubljano začaral fado. Portugalska poezija, ki, četudi ne govoriš portugalsko, zmore priklicati solze, pričarati morje, vzbuditi hrepenenje ... Drugo godbo je z izvrstnim in nepozabnim koncertom (vem iz izkušenj) načela Mariza. S svojimi glasbeniki je navdušila polne Križanke.

Portret postavne dame kratkih las in zaprtih oči je pridno vabil na koncert. Plakatov je bilo v prestolnici kar nekaj. Prevladujejo sicer vabila na koncerte "arbitražne narave". Mišo Kovač, Oliver Dragojevič, Gibonni, Severina ... Po oglasnih mestih sodeč, je Ljubljana prava koncertna prestolnica.

Mariza je gostila Tita Parisa

Spomnim se kako me je Mariza pred leti že navdušila. Skoraj si upam trditi, da nikogar, ki se sreča z njenim živim nastopom, ne more pustiti hladnokrvnega. Toliko energije, izrazne moči, glasbene strasti in navdušenih odzivov najdeš le na redko katerem odru. Gotovo! Med koncertom sem razmišljal kaj je tisto, kar me pri njej tako navduši. Kaj stori, da gre poslušalcu na jok, kaj nagovori, da se ti med skladbo prikrade misel: "Upam, da bo še dolgo trajalo ..."? Mislim, da se odgovor skriva v iskrenosti. Navdušujoča je glasbena spremljava. Akustična portugalska kitara, kitara, bas, tolkala ter (sem in tja) klavir in trobenta. Vrhunsko! Navdušujoče ...

Strune rišejo Lizbono, bobni ponazarjajo vihar čustev, ko poet hrepeni po svoji domovini, mestu, ljudeh. Strune! Urni prsti in muziki predana srca ustvarjajo razpoloženje, ki predstavlja mirno zavetje glasu Marize. Ta je nekaj posebnega. Glas, ki napolni Križanke tudi brez ozvočenja. Glas, ki je pevko že pred leti pripeljal na glasbeni zemljevid, glas, ki mu pojejo hvalo v mnogih deželah sveta. V njem je paleta občutij, njegova moč je neverjetna! Če ste ji prisluhnili v živo, boste kupili vstopnico za njen naslednji koncert v vašem kraju. Ob njenem nastopu zbledijo muhe ednodnevnice, praznina vrhov glasbenih lestvic.

Mariza s svojim ustvarjanjem dokazuje, da nekaj "lokalnega", z iskrenim pristopom, vrhunsko produkcijo in predvsem Srcem lahko postane "globalno". Fado sicer ima tradicijo, ki ji pomaga pri osvajanju sveta, a brez njenega temperamenta, energije in osebnosti v kateri se pretakajo Zahod, Afrika, Svet, ne bi imel toliko moči! Tu so še izvrsten stik z občinstvom, enkratno ozvočenje in ples luči ... Sinoči je v pol urnem dodatku pokazala, da se odlično znajde tudi v "ne njenih" vodah. Končala je namreč z Nirvano in jazz skladbo Cry me a river, ki je bila pred desetletji spisana za Ello Fitzgerald. Odlično!

Za konec so odklopili ozvočenje, odložili mikrofone in peli "po starem", brez elektrike, kot v mali lizbonski taverni Marizinih staršev, kjer je pri petih letih začela svojo glasbeno pot. To je to!

Mariza ima vse: karizmo, izgled, srce, njena dežela tradicijo in zgodbe, izvrstni glasbeniki pa vse, kar za igranje v živo morajo imeti. Prima! V piano trenutkih večera so motili le študentje, ki so, po razgrajanju pred parlamentom, iskali novo igrišče ...

Jah, Portugalska ima talent;), Druga godba dober začetek, mi pa spomine, ki ostanejo. Tak koncert pride vate, se razlije po spominu in te napolni z dobrim! Še bi lahko pisal. Res, navdušenje je veliko. Saj ste brali ... Ponujam košček za okus, prihodnjič pa nikar ne zamudite!