Nisem Zokijev navijač, s tira so me vrgli zapisi o skoraj sužnjelastniških odnosih do delavcev v Stožicah, skrbijo me blazni krediti o katerih se govori, jezi me samozadostni odnos oblastnikov in nabiranje političnih točk za vsako ceno ... Tri pike so tokrat res na mestu.

Pa vendar: rad imam sodobne objekte, občudujem vrhunski šport, rad grem na koncerte. In vse to naj bi ponujal Športni park Stožice. Brez obremenjevanja tehtnice, smo se odločili, da danes prisluhnemo županovemu vabilu in "pofirbcamo" kakšna je košarkarska dvorana, kako izgleda stadion ... Ja, spet tri pike;)

Takih, ki so radovednosti prepustili kompas je bilo veliko. V prvi uri "odprtih vrat" menda kar štiri tisoč.

Delavci so s polno paro delali tudi danes, župan so se menda sprehajali med rajo, delili so brezplačni sladoled. Gospodje v čeladah so nam razlagali v kaj zremo in kaj še manjka. Najprej so nam pokazali košarkarsko dvorano. Pred tem pa povedali, da bo na ogromni betonski ploščadi lep park s tekaško progo, klopicami, drevesi in senco. Ne bo majhen!

Fant, občutek, kot bi čakali na vstopnice za kak Final Four.

Dvorana je mogočna, ogromna, lepa že brez sedežev, opreme, parketa. Še evroligaša ustvarijo, pa bo. Da le ne bo zmanjkalo denarja.

Mimo velikih lukenj, ki kažejo nekaj etažno garažo, smo prišli do stadiona. Objekta, zaradi katerega je bilo prelitega ogromno črnila. Pred nami se je pokazalo igrišče, ki bi v Barceloni ali Parizu zadoščalo za "trening plac", v Ljubljani pa si bodo gotovo belili lase kako ga napolniti, kako preživeti.

Trav'ca zeleni ...

Objekt je lep, stadion menda angleškega tipa. Od prvega gledalca do roba zelenice je osem metrov. Tekma z Avstralijo bo, sodeč po današnjih odmevih, razprodana. Jose Carreras, ki bo, pravijo, oktobra prvi koncertiral, pa bo imel lepo dvorano;)

Tako smo si ogledali čudo, ki buri duhove, budi pričakovanja, ustvarja skrbi, dela razprtije in hkrati povezuje mnoge. Spomenik je skoraj končan. Imeli smo kolesarski izlet, ki nas je peljal mimo razpadajočega Plečnikovega stadiona, ki se osamljen sprašuje: "Je res prav tako?" ... Ga niso zgradili za Evharistični kongres? Bog ve, če bi Janković dovolil, da se letošnji odvije na novem stadionu? Še dobro, da do takrat ne bo dokončan. To bi bilo vroče krvi ...

Množica je odšla, vrhovni sanja o dnevu, ki mu je potrdil, da ima prav, delavci pa delajo za sramotno mezdo še naprej. Tudi ponoči! Športni park je lep, svet pa čudno zapleten. Igre, kaže, bodo. Kako bo s kruhom, se pa še ne ve!