Za menoj je lep kup nastopov, za nami cela vrsta lepih dogodivščin, pa se nisem oglasil ... Danes popravljam napako. Sopevec Martin nas je povabil v Podgrad, na pohod o katerem je (v rubriki Vabilo na pot) govoril tudi Blaž. Pa smo šli!

Lep sončen dan, nekaj zamude na začetku, pa smo stopili na 2 uri dolg pohod, skočili v zgodovino.

Spremljali so nas sonce, graščaki, princese, vitezi in ostali predstavniki odteklega časa, ki so našli zavetje pod zastavo Kulturnega društva Podgrad. Na poti so nas čakali z okrepčilom in razlagami o Ostrovrharju, srednjem veku. Zanimivo, poučno in prijazno. Pot je krasno označena:

Opaziti je tudi table, ki usmerjajo med borovnice. Res jih je veliko, pravijo, da je v sezoni nabiralcev celo več kot jagod.

Takole se vije pot med borovničevjem, ki je danes nosilo še zelene sadeže. Sezona bo obilna!

Prvi grad na poti ima ob sebi zapuščeno teniško igrišče, drugi, Stari grad, pa kamnolom v katerem so domačini izdelovali mlinske kamne. V zanimivem prikazu smo slišali kako zahtevno delo je bilo iztrgati mlinski kamen gori. Ob kamnolomu sta se urila viteza, ki sta trening prekinila le zaradi fotografije:

Pohod po obronkih ob Ljubljanici, Savi in Kamniški Bistrici se je končal pri Lazarjevih, na znanem kmečkem turizmu, ekološki kmetiji. Verjetno se večina pohodov konča s takim prizorom:

Potroštali so nas z obaro, nagradili s petjem ljudskih pevcev, vokalne skupine Sotočje, bojem vitezov in dam ter z bruhalcem ognja. Zanimivo. Mi smo plesu dodali preizkus v mečevanju in, hvala Bogu, vsi celih glav in rok odšli domov. Nogometu naproti. Pišuka, težko "zmatraš" mlade pobe ... Lepa nedelja je bila to. Podgrad, hvala! Hvala pa tudi Mateji, ki me je prijazno zamenjala v studiu, mi podarila "frej Gospodov dan" in kramljala z menoj za poslušalce. Upam, da nisem bil preveč zadihan ali preveč gostobeseden.