Nocoj sva bila z Uršo v vlogi, ki je doslej nisva poznala. Če dobro premislim, niti ne vem prav dobro kako, da sva prikimala vabilu in se prelevila v dva, ki sta uro in pol naglas modrovala o svojem zakonu, ljubezni, vzgoji otrok ...

Zgodba gre nekako takole: v ljubljanski župniji Vič, v sodelovanju z Zavodom Pelikan, organizirajo Šolo za starše. Letos razmišljajo o kakovosti našega življenja. Organizator Zvone Horvat Žnidaršič naju je, po namigu p. Marjana Čudna, že pred meseci prosil, če bi hotela sodelovati kot zakonca in spregovoriti na temo "Ljubezen se vrača v družino". Po kratkem razmisleku sva prikimala in si mislila: "No, saj bo tudi za naju dobro, če sedeva, se pogovoriva in pripraviva ..."

Zdi se mi, da sem precej tipični predstavnik moške vrste, ki se ob pogovoru o osebnih rečeh raje umakne nekam nazaj in posluša (če že mora). Nikoli nisva bila člana kake zakonske skupine, nikoli nisem rad pred drugimi govoril o sebi in o svojem osebnem doživljanju. Tovrstne zadrege sem vedno (na raznih srečanjih in duhovnih vajah) reševal s humorjem. Včasih tudi na silo. Zato nocojšnjo izkušnjo razumem kot precej pogumno dejanje in sem vesel, da nama je uspelo!

Govorila sva o sebi, iz sebe, o najinih izkušnjah, vzgojnih zagatah in pričakovanjih. Nisva se sprenevedala, bila sva "pač midva". In to je, so rekli, štelo največ. Sveta nismo rešili, čudežnega recepta za večno ljubezen nismo napisali in vzgoja je še vedno "loterija". Pa vseeno: lepa izkušnja in prijeten večer.

Kako? Da bi radi slišali kak košček najinega razmisleka? Prav:
- v ljubezni ni prostora za egoizem,
- kompromisi so nujni,
- odnos je podoben zrcalu, tvoja podoba se zrcali v dejanjih bližnjega,
- vsaka stvar je za nekaj dobra,
- "allways look on the bright side of life ...",
- odnos mož - žena je najpomembnejši, ko otroci odrastejo, ostaneva midva ...,
- pomembna je komunikacija ...

Al' sva brihtna, kaj? ;-) Jutri bo nov dan, teorijo bo treba preliti v dejanja. Opa, to je pa nekoliko težje, a trud pri takih prizadevanjih je vedno poplačan (pravijo starejši zakonci).

Gospa, ki naju je ves čas prijazno poslušala in pozneje tudi sama sodelovala v debati, je oznanila kot kakšna naju vidi, kaj je spoznala ob najinih besedah. Rekla je takole: "Jure, vi niste slab človek! Urša, vi ste pa zelo pametna ženska!" Razmišljam kaj je povedala njena ugotovitev ... Priznam, morda tole: