Ni javno znano, moji pa vsi vedo: sem precej tekmovalen tip. Še dobro, da največkrat tekmujem s sinovi, ki nimajo veliko možnosti, da bi v košarki našli orožje proti mojim "bananam", v nogometu proti mojemu velikemu koraku ... No, pravzaprav velikost stopala kmalu ne bo več zadoščala. Včasih me že "nesejo". Rad tekmujem in kadar gre zares ne popuščam. Poskusim, pa če "dušo spustim". Ja, in? Kaj ima ta resnica opraviti z blogom in njegovo vsebino?

Poglejte: ve se, da Slovenci najraje tekmujemo s sosedi! Bog ne daj, da nas sosedje premagajo v čemerkoli. Hujša tekmovalnost kot med sosedi, se lahko razvije le med žlahtniki. Pozor: moja soseda, žlahtnica, sodelavka, sopevka, sofaranka in sošekaj je začela pisati blog. Tako zagnano, da me skrbi kako bo z njeno hčerkico. Se ji bo mati še tako posvečala, kot doslej? Bodo službena dela opravljena? Mirjam piše! Vsak dan najmanj en zapis. Marička, jaz pa sem tako umiril blogerski tempo. Saj včasih sem bil priden, zdaj pa ... Ne, to pa ne! Mija me pa že ne bo premagala! Pišem, saj sem blogveteran proti njej, blogpiščančku. Gremo stari, pisat'! Pisat'!

Pa še nekaj vedo moji: vsega kar rečem, ne mislim zares. Celo: vsega kar obljubim, ne izpolnim! Zato, Mirjam, ne boj se! Hecam se. Prid'na bod'!

P.S. Linka do njenega bloga ne objavljam! Sicer se lahko zgodi, da bo imela več ogledov, kot jaz ... Ej, čaki mal!

Khm, tole nisva midva. Mirjam nima tako dolgih las;)