Šment, saj sem skoraj pozabil kakšno je moje geslo za vstop v blogerski svet. Uspelo mi je, tu sem. Od zadnjega vpisa se je zgodila cela vrsta zanimivih reči, strani bi lahko bile polne, pa niso. Pardon! Lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba ...

Včeraj sem na koncertu ob 20 - letnici Moškega pevskega zbora Corona v Grosupljem srečal Zlatana Stipišića - Gibonnija. Zanimiva štorija: fantje so posneli priredbo njegove Oprosti, jo poslali avtorju in ga vprašali kakšna se mu zdi. Zadovoljen je bil, drznili so si pomisliti na vabilo, ga povabili na njihov koncert in možak je prikimal. Gibonni je bil v Grosupljem gost zborovskega koncerta. Edini pogoj njegovega prihoda je bil, da njegovega imena ne omenjajo vnaprej. Nič, fantje! Ne pišite me na koncertne liste, ne oznanjajte v oglasih, naj me ne bo na plakatih, pa pridem. Upoštevali so željo in prišel je! Jack! Presenečenje in pol, navdušenje v dvorani, nagrada za zvesto občinstvo moškega zbora.

Ker Gibonnijevo delo občudujem, njegove plošče vrtim v avtu, DVD gledam doma, zahajam na koncerte (če se le da), sem se povezovanja tega koncerta zelo veselil. Lep občutek je napovedati glasbenika, ki ga res ceniš, nekoga, ki ima kaj povedati, veliko sporočiti poslušalcem. Kramljal sem z njim v zakulisju in navil njegovo muziko na poti domov. Izdal mi je, da svežo ploščo lahko pričakujemo januarja prihodnje leto!

Pa še nekdo, ki ga občudujem je nastopil sinoči. Duet Janez Dovč in Boštjan Gombač. Izvrstna sta, neverjetna. Rušita glasbene tabuje, širita obzorje, prevajata besedo "virtuoznost". O njiju pa kdaj drugič. Skratka, Grosuplje, "svaka čast";)