Pravljični naslov bloga. Pa vendar se moj razmislek ne začenja z besedami: "Nekoč, pred davnimi časi ..." Ne! Tudi za devet gora ne bo treba in ne prestopiti sedem voda. Doma ostanem!
..........
* Na deset tisoče brezposelnih ... bankirju pa milijon evrov odpravnine!
* Karitas in Rdeči križ (skoraj) brez vsega ... v mesariji pa 90 ton (skoraj) pokvarjenega mesa!
* Na TV resnica o Angeli Vode in diktaturi ... v ljubljanski Mestni hiši pa debata o Titovi ulici!
* Mladi ne morejo do zaposlitve ... vlada pa razmišlja o podaljšanju delovne dobe do 65. leta!
* Svetovni dan Romov (in kup besed o strpnosti) ... Mama Jelka pa boksa po ljubljanskem sodišču!
............
In še kaj bi se našlo, a ne? Nasprotje je tudi med našo mislijo in ravnanjem. Ko poslušamo omenjene in podobne kozlarije, se jezimo. V sebi. Naredimo pa nič! Sicer pa: kaj pa bi lahko storili? Nimam odgovora. Ga pa intenzivno iščem;(
Oh ta nasprotja! Le koga ne jezijo. Včasih si želim, da bi bila kot Ivana Orleanska, na katere godovni dan sem se rodila. Pa kaj kmalu ugotovim, da nimam takega poguma. In kaj lahko storim jaz "mali človek"? Lahko se trudim izpolnjevati svoje poslanstvo slednji trenutek: biti dobra žena, mati, pošteno opravljati svoje delo, da včasih naredim tudi kaj takega kar mi ne bi bilo potrebno, pa naredim, ker je to dobro in sem za to sposobna. Ravno tu je pri meni velikokrat zanka. V sebi dobim čudovito idejo (kot božji navdih), ki bi razveselila ljudi okoli mene, toda na da se mi , saj mi ni treba,... skratka množica izgovorov(ali ni to tudi greh?). Tudi tega komentarja mi ne bi bilo potrebno napisati, Le zakaj? Pa sem ga! Vem, da bom imela dober občutek,več miru v sebi, ko bom končala.
Skratka truditi se, da smo dobri kristjani.
Blagoslovljeno tridnevje!