Kako že gre? Obljubim, da se bom poboljšal in zvesto... In zvesto pisal blog! Khm ... Ne vem kako bo s to obljubo. Pravzaprav so dobra motivacija sodelavci, ki pridno beležijo sveže zapise v svoj dnevnik. Dajmo, dajmo, Jure, vzemi se v roke!

V minulih dveh koncih tedna se je zgodilo kar nekaj spominov vrednega. Z vokalno skupino KRILA smo prepevali na dveh luštnih koncertih. V Sv. Duhu pri Škofji Loki in v Rečici ob Savinji. Lepo je imeti skupino prijateljev, ki jih dobro poznaš, si rad z njimi in imaš priložnost poustvarjati skupaj. Z božičnimi smo podaljšali občutek topline, ki se skriva le v pričakovanju Svetega večera. Radi pojemo, uživamo na odru, super se imamo na vajah. Nastopal sem tudi z Martinom Krpanom, ki mi vedno znova požene adrenalin po žilah. V zadnjem času se je v spomin pod klobukom širokih krajcev vtisnila pozornost otrok, ki so me gostili na srečanju kolednikov. Levstik je znal! 300 otrok in popolna tišina med predstavo. Nepozaben je tudi krohot na Škofjeloškem. Improvizacija ponavadi vžge.

V nedeljo je igralski kolega Kondi Pižorn srečal Abrahama. No, v resnici gospod šele prihajajo, praznoval je v nedeljo. Slavljenec ima celo vrsto talentov in še daljšo vrsto prijateljev, ki so obdarovani z igro, glasbo in veseljem v sebi. To ni bila "rojstnodnevna požrtija", ampak "z Abrahamom obarvan kulturno zabavni večer". Kondi je živ dokaz, da se igralec rodi in, da ni nič hudega, če mu na akademiji spodrsne! Tako živahnega jezika, hitrih misli in zanimive življenjske poti ne srečaš prav pogosto.

In, ko smo ravno pri rojstnodnevnih temah: včeraj je Uršina mami praznovala 70 let, danes slavi Urša. Upam, da mi od dobrega ne raznese trebuha! Prave mere za mizo tako ali tako ne najdem ... Skratka, draga ženka, draga "taščica" in Kondi, vse najboljše!