• Domov
  • Mislice
  • Kontakt
  • Prijava
  • 1
  • ...
  • 298
  • ...
  • 299
  • ...
  • 300
  • 301
  • 302
  • ...
  • 303
  • ...
  • 304
  • ...
  • 337

Sinji vrh 3

posted on Avg 19, 2009 od jozeb in kultura, osebno

Preživeli smo zadnji delovni dan na Sinjem vrhu. Jutri je namreč »Dan odprtih vrat« in tako se bo tu oglasilo več darovalcev, ki bodo tudi slikali. Polega tega bodo prihajali obiskovalci, ki bodo z ustvarjalci klepetali, pa mediji in to na sam delovni proces ne vpliva najbolje. Kar smo naredili, smo naredili! Skratka četrtek je že slavnostni dan z odprtjem razstave, slavnostnimi nagovori škofa Piriha, župana Poljšaka, pesmijo Marka Kobala in citrarja Tomaža Plahutnika, pa gledališko igro mladih iz Gore…
Tudi v sredo so nas že obiskali mediji, Primorski dnevnik, TV Primorka, Radio Ognjišče (Izidor Šček je poskrbel celo za video)… Zvečer pa je bil vrhunec druženja: kulturni večer s pogovorom o dobroti in lepoti. Vsak izmed sodelujočih je razkril delček sebe. V prijateljskem pogovoru, ki smo ga tudi posneli, smo med pesmimi udeleženca kolonije, slikarja Janeza Medveška, skušali povedati, kdo smo, kaj nas nagovarja. Naj po spominu navedem nekaj misli:

Jana Vizjak je pohvalila organizatorje in povedala, da se ji zdi moto kolonije zelo lep. Tokrat jo je prevzelo veselje ob bivanju tu, zato je v svoja dela izlila veliko veselja in sreče.
Franko Žerjal, tudi sam radijski človek (sodeluje kot režiser in igralec pri radijskem odru v Trstu) združuje različne talente in ljubezni, tudi do pisanja. Rad se je udeležil te kolonije tudi zaradi humanitarne note.
Silva Karim je obudila spomin na 15 let kolonije in povedala, da si niti v sanjah ni predstavljala v kaj se bo ta razvila. Njen mož Azad je poudaril, da je umetnik po srcu humanist in zato podarja iz srca, v misli na sočloveka, ne glede na kulturo ali vero.
Makedonska ustvarjalka Lenče Mitevska se je zahvalila za gostoljubje in povedala, da je bila rada v naši družbi. Upa tudi, da bo njeno delo ljudem všeč.
Silva Copič tukajšnja likovna pedagoginja je pozvala kupce, naj bodo odprti in pomagajo lajšati stisko tudi tako, da kupijo kakšno od nastalih del.
Strokovni sodelavec in fotograf Primož Brecelj je obžaloval, da se ni uspel udeležiti kolonije za ves čas, zato pa načrtuje projekt ob dnevu odprtih vrat.
Kiparka Tea Curk, ki ima še 17 dni do roka, ko bo rodila, je povedala, da je že ustvarila nekaj v namen Karitas doma, kajti žal ji tehnologija ne omogoča, da bi delo dokončala v samo štirih dneh.
Edi Žerjal je razmišljal o samoumevnosti besede v Sloveniji in o tem kako se morajo za Slovenstvo boriti onstran meje, ki je zdaj sicer formalno ni več, živi pa še naprej v naših glavah.
Vesna Čadež je kot najmlajša udeleženka razmišljala o posebni svetlobi, ki sije ob Sinjem vrhu in ta fluid je skušala zajeti tudi s svojim delom.
Lucijan Bratuš, slavljenec, ki ima letos 60 let, je vzel to likovno kolonijo kot rojstnodnevno darilo, kajti vedno rad pride v ta konec, kjer je posebna »ustvarjalna klima«.
Ravnatelj škofijske Karitas Koper Matej Kobal je povedal, da je ponosen na 15 let tega likovnega projekta, ki razbija stereotipe o Karitas, kot dobrodelni organizaciji, ki se ukvarja samo s starimi cunjami.
Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka, ki že od začetka bdi nad predstavitvami podarjenih del, je zatrdila, da je »otrok«, ki so ga malo tudi v strahu, povili pred 15 leti, odrasel in gleda z optimizmom v prihodnost.
Jožica Ličen, tista ki drži vse organizacijske niti v roki, pa se je vsem skupaj zahvalila za dobro voljo, pripravljenost na darovanje in drobne detajle, ki pletejo niti te kolonije, da se vse dobro izide.
Janez Medvešek, slikar in pesnik je dobil velik aplavz za povedane pesmi, ki so se lepo stopile s tematiko kulturnega večera.
Za konec pa je iz publike vstala še Anamarija Stibilj in opravila pogovor z menoj (ta ni bil v scenariju).
Res lep in bogat večer je bil. Hvala Bogu zanj in za vse, ki so pri njem sodelovali.

Tags:

kulturni ve_ersinji vrhumetniki za karitas 2009
Napiši komentar

Sinji vrh 2

posted on Avg 18, 2009 od jozeb in kultura, osebno

Kako poteka delovni dan na Sinjem vrhu?
Zjutraj sem vstal že pred sedmo (ker sem sam tako hotel) in odšel na tek do glavne ceste, ki pelje med Colom in Otlico. Krasno je teči navzdol, ampak za nazaj je pa treba nabrusiti pete v klanec. Ob 8.h smo imeli zajtrk in nato dopoldansko delo po ateljejih. Ker je bil lep, topel dan, so si nekateri izbrali atelje na prostem. Potem smo risali, slikali, malo delili izkušnje, razmišljali ob slikah, skratka bili smo skupaj in ustvarjali. Zanimivo je, kako imamo vsi svoje male »skrivnosti«. Naprimer: nekdo slika na grobo podlago, ki jo na platnu naredi tako, da v osnovo grundu (platno, ki je porozno, pripravimo na slikanje tako, da pripravimo mešanico, ki zapre luknjice v tkanini in to je grund) vmeša malo cementa, drugi svoje slike na koncu prevleče z voskom, za kar uporablja navadne sveče in likalnik, tretja dele slike naslika z bitumnom (asfaltom)… O tem se potem tudi pogovarjamo, delimo izkušnje.

Janez Medvešek pri delu

Za kosilo je prizadevna družina Vidmar, ki nas na Sinjem vrhu vrhunsko gosti, poskrbela ob 13.h. Po kosilu so se nekateri odpravili malo počivat, drugi pa spet v atelje, kjer so nas čakala dopoldne začeta dela. Popoldan sta nas obiskali likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki si je ogledala postopke dela pri vsakem sodelujočem in organizatorka kolonij Jožica Ličen. V prijetnem vzdušju je delo potekalo do večerje. Pri obrokih se zberemo vsi sodelujoči pri isti mizi in delimo dogodke in občutja ob nastalih delih. Kljub različnosti najdemo veliko stvari, ki nas poleg umetnosti še družijo. Nekateri delajo še pozno v noč, drugi pa sedejo za mizo in se pogovarjajo, jaz pa grem za računalnik in zberem vtise.
Naj naštejem še sodelujoče, ki so zdaj res na Sinjem vrhu po imenih: Lucijan Bratuš in Tone Seifert, Silva Copič in Vesna Čadež, Azad in Silva Karim, Janez Medvešek in Jana Vizjak, brata Franko in Edi Žerjal iz zamejstva, Marta Jakopič Kunaver, Lenče Mitevska iz Makedonije in moja malenkost.

Franko Žerjal v ateljeju

Tags:

azad in silva karimfranko in edi _erjaljana vizjakjanez medve_eklen_e mitevskalucijan bratu_marta jakopi_ kunaversilva copi_sinju vrhtone seifertumetniki za karitas 2009vesna _ade_
3

Sinji vrh

posted on Avg 17, 2009 od jozeb in kultura, osebno

Ta teden bom na Sinjem vrhu nad Ajdovščino na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Za kosilo smo se zbrali tisti, ki bomo skupaj ustvarjali ves teden. Takoj smo se »začutili«. Vikanja so se po nekaj stavkih umaknila tikanju. Vsi ustvarjamo z lastnimi rokami, domišljija je naša vizija. Zato smo hitro preplezali morebitne meje. Različnih generacij, slikarskih slogov in poetik, bolj ali manj znani, vendar zbrani v en, dober namen, za otroke tistih staršev, ki so letos izgubili delo. Takoj po kosilu smo se zaleteli v delo, ateljeji, prostor pred hišo, Sinji vrh, vse je zaživelo. Barve se prelivajo, pogovori potekajo. Prve slike so že v nastajanju. Pripenjam še skupinsko sliko, jutri pa kaj več!

Tags:

sinju vrhumetniki za karitas 2009
Napiši komentar

Nove orgle v Dravljah

posted on Avg 16, 2009 od jozeb in splošno, kultura, osebno

Življenje je sestavljeno iz drobnih trenutkov, dogodkov, ki se nam vtisnejo v spomin. Prav tako pa je tudi bogoslužje sestavljeno iz različnih delov, ki skupaj tvorijo Božjo službo. Pomemben del bogoslužja je glasba, ki prispeva k svečanosti in estetskemu vtisu, zato so orgle v vsaki cerkvi, več kot oprema, več kot arhitekturni dodatek. Orgle so instrument, ki jih v začetku opravljanja svoje naloge, blagoslovijo. Danes na Rokovo, se je to zgodilo v Dravljah, župniji s katero smo v več pogledih povezani. Žena je tam vodila pevski zbor, jaz sem nekoč živel na teritoriju te župnije. Tako so se vendarle stkale tako močne vezi, da sva bila na blagoslovu novih orgel.

Nova draveljska cerkev je delo arhitekta Mušiča. Verjetno je to najboljša sodobna sakralna arhitektura pri nas. Zaznamuje jo vrsta modrih oken, poglobljen centralni prostor, kjer je oltar, vrsta detajlov, ki kombinirajo lesonitne plošče, marmor in beton. Vendar pa me je vedno zanimalo kako lahko vanjo (ker ta cerkev nima kora) postaviš orgle. Rešitev sicer ni originalno Mušičeva, vendar v to njegovo zgodbo nedvomno sodi. Orgleje izdelal Tomaž Močnik, so manjše, stojijo na mestu, kjer se začne prostor za pevce in izgledajo, kot bi bile, načrtovane že od začetka, pa čeprav je bil ves projekt (od župnikove privolitve) izveden šele v zadnjih dveh letih.
Blagoslov je bil slavnosten kot se za župnijsko žegnanje spodobi. Prišel je nadškof Uran, ki je dal dogodku, ki sovpada s 40. letnico samostojne slovenske jezuitske province, še posebno težo. Nekoliko nam je »nagajala« le temperatura, ki se je v cerkvi povzpela do višine, ko kakšnemu tudi slabo postane… Kljub vsemu so se domači pevci okrepljeni še z zborom iz Rakovnika dobro obnesli, prav primerno trenutku blagoslova »Kraljice inštrumentov«. Zdaj naj le še služijo namenu, v še večjo Božjo čast in pevcem v spodbudo!

Tags:

arhitekt mu_i_blagoslov novih orgelkraljica in_trmentovnad_kof urannove orgletoma_ mo_nik_upnija dravlje
Napiši komentar

Veliki šmaren

posted on Avg 15, 2009 od jozeb in splošno, osebno

Danes je bil največji Marijin praznik, Marijino vnebovzetje. Čeprav gre za star praznik, ki naj bi izhajal še iz antične dobe, pa je bila verska resnica o tem razglašena šele leta 1950. Pri nas je Veliki šmaren od leta 1992 spet dela prost dan, kakor tudi v večjem delu Evrope. Vsako leto ob tem času nastopi za novinarje ti. »čas kislih kumaric«. Takrat je tudi beseda iz prižnice na Brezjah ali drugje lahko udarna novica. To smo se navadili v zadnjih letih. Ampak jaz danes ne bi hotel razmišljati v tej smeri. Želel bi biti bolj fundamentalen (če lahko tako imenujem temelj).
Kar nekaj ljudi ima namreč težave z verovanjem v to versko resnico. »Saj to ne piše v Evangelijih«, »Kako lahko papež razglasi tako resnico, ki nima Svetopisemskega temelja?« To sta le dve izmed vprašanj, ki so ju poslušalci zastavili v času radijskih katehez, ki jim lahko prisluhnete vsako sredo ob 20.30 (dvakrat mesečno pa lahko zastavite tudi vprašanje gostu v studiu). Še eno vprašanje: »Ali sem še kristjan, če ne verujem v Marijino vnebovzetje?«

Vera je dar. Vsak ga prejme, kolikor mu je dano. Vera v Marijino vnebovzetje, gotovo za zveličanje ni potrebna. Vse kar mora Katoličan izpovedati, je zapisano v Veroizpovedi. Dve imamo Nicejsko-carigrajsko in Apostolsko. V nobeni Marijino vnebovzetje ni omenjeno. Pravzaprav je Marija v obeh omenjena le kot mati Jezusa Kristusa. Marija torej ni predmet naše vere.
Po drugi strani, pa lahko v navezanosti na materinsko priprošnjo najdemo tudi Marijino mesto v naši veri. In za nekoga je lahko zelo tolažilno število privatnih razodetij, kjer se pojavlja Marija, mest kjer so ljudje spet našli svojo (izgubljeno) vero in so povezana z njenim imenom. Ob telesnih in duhovnih ozdravljenjih, ki so dokumentirana na takih mestih, ne moremo kar zamahniti z roko in se delati, da jih ni… Meni je še posebej ljuba misel, da je Marijino vnebovzetje, znak Božje ljubezni in naklonjenosti. In če je Sin to storil svoji zemeljski materi, zakaj ne bi upali, da bo nekoč storil tudi nam?

Apostolska veroizpoved
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje.
In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega;
ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device;
trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen;
šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal;
šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega;
od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.
Verujem v Svetega Duha;
sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov;
odpuščanje grehov;
naše vstajenje
in večno življenje. Amen.

Nicejsko - Carigrajska veroizpoved

Verujem v enega Boga,
Očeta vsemogočnega,
Stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih stvari.
In v enega gospoda Jezusa Kristusa,
edinorojenega Sina Božjega,
ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki
in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga,
rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom,
in je po njem vse ustvarjeno,
ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja
prišel iz nebes.
In se je utelesil po Svetem Duhu
iz Marije Device in postal človek.
Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel
in bil v grob položen.
In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma.
In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi.
In bo spet prišel v slavi,
sodit žive in mrtve,
in Njegovemu kraljestvu ne bo konca.
In v svetega Duha, Gospoda, ki oživlja;
ki izhaja iz Očeta (in Sina),
ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo;
ki je govoril po prerokih.
In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.
Priznavam en krst v odpuščanje grehov.
In pričakujem vstajenje (od) mrtvih
in življenje v prihodnjem veku.
Amen.

Tags:

apostolska veroizpovedmarijino vnebovzetjenicejsko - carigrajska veraveliki _marenverska resnica
Napiši komentar
  • 1
  • ...
  • 298
  • ...
  • 299
  • ...
  • 300
  • 301
  • 302
  • ...
  • 303
  • ...
  • 304
  • ...
  • 337
Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Vabljeni k obisku!

Blog oddaje s pričevanji o totalitarizmih in osamosvajanju Slovenije, ki ga ureja Jože Bartolj.

Julij 2025
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31      
 << <   > >>
  • Domov
  • Nedavno
  • Arhivi
  • Kategorije
  • Latest comments

Iskanje

Kategorije

  • Vse
  • iskrica
  • kultura
  • osebno
  • politika
  • splošno

All blogs

  • Robert
  • Blaž
  • Jože
  • Matjaž
  • Jure

XML viri

  • RSS 2.0: Objave, Komentarji
  • Atom: Objave, Komentarji
  • RSS 0.92: Objave, Komentarji
What is RSS?

©2025 by Jože Bartolj • Kontakt • Pomoč • multiblog • b2evolution hosting • F.P.

powered by b2evolution