Danes je bil največji Marijin praznik, Marijino vnebovzetje. Čeprav gre za star praznik, ki naj bi izhajal še iz antične dobe, pa je bila verska resnica o tem razglašena šele leta 1950. Pri nas je Veliki šmaren od leta 1992 spet dela prost dan, kakor tudi v večjem delu Evrope. Vsako leto ob tem času nastopi za novinarje ti. »čas kislih kumaric«. Takrat je tudi beseda iz prižnice na Brezjah ali drugje lahko udarna novica. To smo se navadili v zadnjih letih. Ampak jaz danes ne bi hotel razmišljati v tej smeri. Želel bi biti bolj fundamentalen (če lahko tako imenujem temelj).
Kar nekaj ljudi ima namreč težave z verovanjem v to versko resnico. »Saj to ne piše v Evangelijih«, »Kako lahko papež razglasi tako resnico, ki nima Svetopisemskega temelja?« To sta le dve izmed vprašanj, ki so ju poslušalci zastavili v času radijskih katehez, ki jim lahko prisluhnete vsako sredo ob 20.30 (dvakrat mesečno pa lahko zastavite tudi vprašanje gostu v studiu). Še eno vprašanje: »Ali sem še kristjan, če ne verujem v Marijino vnebovzetje?«

Vera je dar. Vsak ga prejme, kolikor mu je dano. Vera v Marijino vnebovzetje, gotovo za zveličanje ni potrebna. Vse kar mora Katoličan izpovedati, je zapisano v Veroizpovedi. Dve imamo Nicejsko-carigrajsko in Apostolsko. V nobeni Marijino vnebovzetje ni omenjeno. Pravzaprav je Marija v obeh omenjena le kot mati Jezusa Kristusa. Marija torej ni predmet naše vere.
Po drugi strani, pa lahko v navezanosti na materinsko priprošnjo najdemo tudi Marijino mesto v naši veri. In za nekoga je lahko zelo tolažilno število privatnih razodetij, kjer se pojavlja Marija, mest kjer so ljudje spet našli svojo (izgubljeno) vero in so povezana z njenim imenom. Ob telesnih in duhovnih ozdravljenjih, ki so dokumentirana na takih mestih, ne moremo kar zamahniti z roko in se delati, da jih ni… Meni je še posebej ljuba misel, da je Marijino vnebovzetje, znak Božje ljubezni in naklonjenosti. In če je Sin to storil svoji zemeljski materi, zakaj ne bi upali, da bo nekoč storil tudi nam?

Apostolska veroizpoved
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje.
In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega;
ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device;
trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen;
šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal;
šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega;
od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.
Verujem v Svetega Duha;
sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov;
odpuščanje grehov;
naše vstajenje
in večno življenje. Amen.

Nicejsko - Carigrajska veroizpoved
Verujem v enega Boga,
Očeta vsemogočnega,
Stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih stvari.
In v enega gospoda Jezusa Kristusa,
edinorojenega Sina Božjega,
ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki
in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga,
rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom,
in je po njem vse ustvarjeno,
ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja
prišel iz nebes.
In se je utelesil po Svetem Duhu
iz Marije Device in postal človek.
Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel
in bil v grob položen.
In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma.
In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi.
In bo spet prišel v slavi,
sodit žive in mrtve,
in Njegovemu kraljestvu ne bo konca.
In v svetega Duha, Gospoda, ki oživlja;
ki izhaja iz Očeta (in Sina),
ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo;
ki je govoril po prerokih.
In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.
Priznavam en krst v odpuščanje grehov.
In pričakujem vstajenje (od) mrtvih
in življenje v prihodnjem veku.
Amen.