Življenje je sestavljeno iz drobnih trenutkov, dogodkov, ki se nam vtisnejo v spomin. Prav tako pa je tudi bogoslužje sestavljeno iz različnih delov, ki skupaj tvorijo Božjo službo. Pomemben del bogoslužja je glasba, ki prispeva k svečanosti in estetskemu vtisu, zato so orgle v vsaki cerkvi, več kot oprema, več kot arhitekturni dodatek. Orgle so instrument, ki jih v začetku opravljanja svoje naloge, blagoslovijo. Danes na Rokovo, se je to zgodilo v Dravljah, župniji s katero smo v več pogledih povezani. Žena je tam vodila pevski zbor, jaz sem nekoč živel na teritoriju te župnije. Tako so se vendarle stkale tako močne vezi, da sva bila na blagoslovu novih orgel.

Nova draveljska cerkev je delo arhitekta Mušiča. Verjetno je to najboljša sodobna sakralna arhitektura pri nas. Zaznamuje jo vrsta modrih oken, poglobljen centralni prostor, kjer je oltar, vrsta detajlov, ki kombinirajo lesonitne plošče, marmor in beton. Vendar pa me je vedno zanimalo kako lahko vanjo (ker ta cerkev nima kora) postaviš orgle. Rešitev sicer ni originalno Mušičeva, vendar v to njegovo zgodbo nedvomno sodi. Orgleje izdelal Tomaž Močnik, so manjše, stojijo na mestu, kjer se začne prostor za pevce in izgledajo, kot bi bile, načrtovane že od začetka, pa čeprav je bil ves projekt (od župnikove privolitve) izveden šele v zadnjih dveh letih.
Blagoslov je bil slavnosten kot se za župnijsko žegnanje spodobi. Prišel je nadškof Uran, ki je dal dogodku, ki sovpada s 40. letnico samostojne slovenske jezuitske province, še posebno težo. Nekoliko nam je »nagajala« le temperatura, ki se je v cerkvi povzpela do višine, ko kakšnemu tudi slabo postane… Kljub vsemu so se domači pevci okrepljeni še z zborom iz Rakovnika dobro obnesli, prav primerno trenutku blagoslova »Kraljice inštrumentov«. Zdaj naj le še služijo namenu, v še večjo Božjo čast in pevcem v spodbudo!