7. avgusta sta ministrica za kulturo Majda Širca in direktor družbe Mons Jože Anderlič podpisala kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev palače Kolizej. Soglasje določa, katere ukrepe mora lastnik stavbe upoštevati pri rušenju, katerih postopkov se mora poslužiti in katere dele stavbe mora ohraniti. Soglasje prinaša tudi izravnalni ukrep, ki prinaša investitorju obveznosti, da v stavbi, ki naj bi stala na porušenem območju Kolizeja, nameni osrednji prostor kulturi ter da participira in sofinancira obnovo primerljive kulturne dediščine v Ljubljani. Po nasvetu stroke bo ta objekt Cukrarna. Anderlič je odločitev ministrice pozdravil. S podpisom soglasja je bila po njegovih besedah odprta pot za nastanek novega projekta, ki vključuje novo operno dvorano v velikosti 30.000 kvadratnih metrov, prestižen hotel, poslovne prostore in manjši stanovanjski del. Maksimalna višina stavbe bo 75 metrov, kolikor je visok tudi ljubljanski Nebotičnik. Kdaj bodo Kolizej začeli "odstranjevati", zaenkrat ni znano. Že naslednji dan so se oglasili iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Odločitev ministrice "je skrajno nekulturno in obsodbe vredno dejanje," so zapisali v protestu. Iz zveze premiera Boruta Pahorja pozivajo, da sproži postopek za razrešitev Širce s položaja ministrice za kulturo. "Pogodba z Anderličem, ki je kupil kulturni spomenik, da bi ga zaradi dobička porušil, je veliko sprenevedanje, tako kot tudi sramotni tajkunski 31. člen zakona o varstvu kulturne dediščine, ki omogoča rušenje kulturnega spomenika in je brez primere v evropski zakonodaji," so zapisali v ZEG. V protestu so v zvezi še zapisali, da je v pogodbi omenjena zahteva Anderliču, da upošteva spomeniškovarstveno službo, ki bo določila postopek za rušitev stavbe in obenem dele stavbe, ki jih je zaradi njihovega kulturnega pomena treba ohraniti, "vredna butalskega prava".
"Jože Anderlič in z njim povezane družbe nastopajo kot mecen večih družbenih dejavnosti in političnih strank. Postavlja se vprašanje, ali je Majda Širca podpisala rušenje Kolizeja, ki bo nedvomno njeno najbolj trajno in spomina vredno ministrsko dejanje, pod vplivom stranke Zares ali drugih strank, ki so bile deležne financiranja zato, da bi 'spregledale' takšne usluge," piše v protestu.
Kolizej v Ljubljani je edini še ohranjen od štirih kolizejev, ki so bili zgrajeni v Avstroogrski monarhiji konec prve polovice 19. stol, so poudarili v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije in dodali, da na Dunaju in v Gradcu zelo obžalujejo, da so tamkajšnje kolizeje nepremišljeno porušili. (po STA-ju)
Kolizej torej gre… Interes kapitala je bil pač premočen za tako lokacijo sredi Ljubljane. Sploh zaradi tega, ker imamo v Ljubljani še nekaj takih nevralgičnih točk (hotel Bellevue, Cukrarna…), kjer se glede njihove obnove nič ne premakne. Kulturni spomeniki potrebujejo dobre gospodarje. Brez njih so podrtije v katerih se podijo podgane in spijo klošarji. Vseeno pa se postavlja vprašanje: kaj bi se moralo zgoditi, da bi Kolizej lahko ohranili in mu vdihnili novo namembnost? Je res edina možnost da spomenik kupiš in ga nato podreš? Bomo naslednjič dovolili, da nekdo v Narodni galeriji kupi kakšno sliko, da bi sprostil mesto za kakšno novo?