Preživeli smo zadnji delovni dan na Sinjem vrhu. Jutri je namreč »Dan odprtih vrat« in tako se bo tu oglasilo več darovalcev, ki bodo tudi slikali. Polega tega bodo prihajali obiskovalci, ki bodo z ustvarjalci klepetali, pa mediji in to na sam delovni proces ne vpliva najbolje. Kar smo naredili, smo naredili! Skratka četrtek je že slavnostni dan z odprtjem razstave, slavnostnimi nagovori škofa Piriha, župana Poljšaka, pesmijo Marka Kobala in citrarja Tomaža Plahutnika, pa gledališko igro mladih iz Gore…
Tudi v sredo so nas že obiskali mediji, Primorski dnevnik, TV Primorka, Radio Ognjišče (Izidor Šček je poskrbel celo za video)… Zvečer pa je bil vrhunec druženja: kulturni večer s pogovorom o dobroti in lepoti. Vsak izmed sodelujočih je razkril delček sebe. V prijateljskem pogovoru, ki smo ga tudi posneli, smo med pesmimi udeleženca kolonije, slikarja Janeza Medveška, skušali povedati, kdo smo, kaj nas nagovarja. Naj po spominu navedem nekaj misli:

Jana Vizjak je pohvalila organizatorje in povedala, da se ji zdi moto kolonije zelo lep. Tokrat jo je prevzelo veselje ob bivanju tu, zato je v svoja dela izlila veliko veselja in sreče.
Franko Žerjal, tudi sam radijski človek (sodeluje kot režiser in igralec pri radijskem odru v Trstu) združuje različne talente in ljubezni, tudi do pisanja. Rad se je udeležil te kolonije tudi zaradi humanitarne note.
Silva Karim je obudila spomin na 15 let kolonije in povedala, da si niti v sanjah ni predstavljala v kaj se bo ta razvila. Njen mož Azad je poudaril, da je umetnik po srcu humanist in zato podarja iz srca, v misli na sočloveka, ne glede na kulturo ali vero.
Makedonska ustvarjalka Lenče Mitevska se je zahvalila za gostoljubje in povedala, da je bila rada v naši družbi. Upa tudi, da bo njeno delo ljudem všeč.
Silva Copič tukajšnja likovna pedagoginja je pozvala kupce, naj bodo odprti in pomagajo lajšati stisko tudi tako, da kupijo kakšno od nastalih del.
Strokovni sodelavec in fotograf Primož Brecelj je obžaloval, da se ni uspel udeležiti kolonije za ves čas, zato pa načrtuje projekt ob dnevu odprtih vrat.
Kiparka Tea Curk, ki ima še 17 dni do roka, ko bo rodila, je povedala, da je že ustvarila nekaj v namen Karitas doma, kajti žal ji tehnologija ne omogoča, da bi delo dokončala v samo štirih dneh.
Edi Žerjal je razmišljal o samoumevnosti besede v Sloveniji in o tem kako se morajo za Slovenstvo boriti onstran meje, ki je zdaj sicer formalno ni več, živi pa še naprej v naših glavah.
Vesna Čadež je kot najmlajša udeleženka razmišljala o posebni svetlobi, ki sije ob Sinjem vrhu in ta fluid je skušala zajeti tudi s svojim delom.
Lucijan Bratuš, slavljenec, ki ima letos 60 let, je vzel to likovno kolonijo kot rojstnodnevno darilo, kajti vedno rad pride v ta konec, kjer je posebna »ustvarjalna klima«.
Ravnatelj škofijske Karitas Koper Matej Kobal je povedal, da je ponosen na 15 let tega likovnega projekta, ki razbija stereotipe o Karitas, kot dobrodelni organizaciji, ki se ukvarja samo s starimi cunjami.
Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka, ki že od začetka bdi nad predstavitvami podarjenih del, je zatrdila, da je »otrok«, ki so ga malo tudi v strahu, povili pred 15 leti, odrasel in gleda z optimizmom v prihodnost.
Jožica Ličen, tista ki drži vse organizacijske niti v roki, pa se je vsem skupaj zahvalila za dobro voljo, pripravljenost na darovanje in drobne detajle, ki pletejo niti te kolonije, da se vse dobro izide.
Janez Medvešek, slikar in pesnik je dobil velik aplavz za povedane pesmi, ki so se lepo stopile s tematiko kulturnega večera.
Za konec pa je iz publike vstala še Anamarija Stibilj in opravila pogovor z menoj (ta ni bil v scenariju).
Res lep in bogat večer je bil. Hvala Bogu zanj in za vse, ki so pri njem sodelovali.