Kako poteka delovni dan na Sinjem vrhu?
Zjutraj sem vstal že pred sedmo (ker sem sam tako hotel) in odšel na tek do glavne ceste, ki pelje med Colom in Otlico. Krasno je teči navzdol, ampak za nazaj je pa treba nabrusiti pete v klanec. Ob 8.h smo imeli zajtrk in nato dopoldansko delo po ateljejih. Ker je bil lep, topel dan, so si nekateri izbrali atelje na prostem. Potem smo risali, slikali, malo delili izkušnje, razmišljali ob slikah, skratka bili smo skupaj in ustvarjali. Zanimivo je, kako imamo vsi svoje male »skrivnosti«. Naprimer: nekdo slika na grobo podlago, ki jo na platnu naredi tako, da v osnovo grundu (platno, ki je porozno, pripravimo na slikanje tako, da pripravimo mešanico, ki zapre luknjice v tkanini in to je grund) vmeša malo cementa, drugi svoje slike na koncu prevleče z voskom, za kar uporablja navadne sveče in likalnik, tretja dele slike naslika z bitumnom (asfaltom)… O tem se potem tudi pogovarjamo, delimo izkušnje.

Janez Medvešek pri delu

Za kosilo je prizadevna družina Vidmar, ki nas na Sinjem vrhu vrhunsko gosti, poskrbela ob 13.h. Po kosilu so se nekateri odpravili malo počivat, drugi pa spet v atelje, kjer so nas čakala dopoldne začeta dela. Popoldan sta nas obiskali likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki si je ogledala postopke dela pri vsakem sodelujočem in organizatorka kolonij Jožica Ličen. V prijetnem vzdušju je delo potekalo do večerje. Pri obrokih se zberemo vsi sodelujoči pri isti mizi in delimo dogodke in občutja ob nastalih delih. Kljub različnosti najdemo veliko stvari, ki nas poleg umetnosti še družijo. Nekateri delajo še pozno v noč, drugi pa sedejo za mizo in se pogovarjajo, jaz pa grem za računalnik in zberem vtise.
Naj naštejem še sodelujoče, ki so zdaj res na Sinjem vrhu po imenih: Lucijan Bratuš in Tone Seifert, Silva Copič in Vesna Čadež, Azad in Silva Karim, Janez Medvešek in Jana Vizjak, brata Franko in Edi Žerjal iz zamejstva, Marta Jakopič Kunaver, Lenče Mitevska iz Makedonije in moja malenkost.

Franko Žerjal v ateljeju