Župnik iz naše župnije Šmartno pod Šmarno goro in tisti iz župnije Šmartno pri Litiji sta sopevca v oktetu Oremus, oktetu, ki je sestavljen samo iz duhovnikov. Ker se dobro poznata (menda!), sta se zmenila za postni "štos". Minulo nedeljo sta zamenjala župniji. Obdržala sta Šmartno, zamenjala lokaciji. Naš je šel v Šmartno pri Litiji, oni iz Šmartnega je prišel k nam pod Šmarno goro. Je bil res kar štos. In to v postnem času. Dober postni štos, pač.
Kategorija: "Nerazvrščeno"
Tako, pa smo še mi zraven. V današnjem času je to skoraj "mus". Mnogi rečejo, da če te ni na FB (Facebooku), sploh ne obstajaš. No ja, ni čisto tako. Jaz sem prav dobro živela brez njega. Do včeraj. :-)
Že nekaj mesecev, pravzaprav odkar smo se vrnili iz Amerike, imamo težave s kopanjem. Kričanje, dretje, hlipanje, stres. Pa smo poskusili marsikaj. Od počasnega tuširanja, do umivanja s tušem ležečki v tuš kabini na topli podlagi, tuširanje v naročju, tuširanje "a la sama" (sama stoji in se poliva s toplo vodico), pa malo bolj na silo smo jo posedeli v banjico, ki je videt' ne more...
Tole je pribremzalo včeraj v moj e-poštni nabiralnik, pa se mi zdi kar koristno branje, zato ga delim tudi z vami. Če je za koga informacija že znana in stara, naj tale zapis mirno preskoči. Vseeno hvala za klik. :-)
Danes en majhen skok vstran. Potresi se namreč dogajajo. Ne samo v oddaljenih, eksotičnih državah, kot je Haiti.
Danes sem pa en srečen "čvovk". Končno sem zbrala pogum, po letu in pol spet zajahala svojo mrcino in pridihala na radio. Dogajanje zadnjih dni na avtobusni postaji in avtobusu je sodu izbilo dno. Kljub ne prav pomladnim temperaturam sem si rekla, da bom večnemu čakanju na bus in drenjanju med dijaki naredila konec, naredila nekaj zase, si podaljšala spanec za 15 minut in v službo spet "hodila" s kolesom - kot v dobrih starih časih pred nosečnostjo.