Danes sem pa en srečen "čvovk". Končno sem zbrala pogum, po letu in pol spet zajahala svojo mrcino in pridihala na radio. Dogajanje zadnjih dni na avtobusni postaji in avtobusu je sodu izbilo dno. Kljub ne prav pomladnim temperaturam sem si rekla, da bom večnemu čakanju na bus in drenjanju med dijaki naredila konec, naredila nekaj zase, si podaljšala spanec za 15 minut in v službo spet "hodila" s kolesom - kot v dobrih starih časih pred nosečnostjo.
Da je moja "sreča" še malo večja, sem danes na poti v službo praktično lovila mojo osmico (avtobus št. 8) in na izstopno postajo sva prišli skoraj čisto skupaj. Jupijej!
Danes dan začenjam bolj frišna kot sicer, boljše volje (malo adrenalina ti pa dá, tale mraz in pred tabo vozeča osmica) in bolj zagnana.
Vožnja s kolesom ima kar nekaj prednosti:
- 8 km na dan kolesarjenja (4 km v eno smer), kar je pol ure gibanja;
- 15 minut daljši spanec (peš hoja od doma na postajo in s postaje na radio, z radia na postajo in z izstopne postaje do doma);
- 15 minut daljši šiht (namesto čakanja na postaji je bolje, da ta čas še kaj naredim v službi);
- nič več drenjanja na busu, ki je bil zadnje dneve vedno bolj poln;
- greš, kadar greš, ura te ne priganja;
- morebitni zastoji te sploh ne ganejo - pičiš mimo po kolesarski stezi (kjer pač je);
- nič več laufanja na bus, ko vidiš v daljavi žaromete;
- boljše počutje;
- 1,6 € na dan več v denarnici :-))) - drobiž, ampak v enem mesecu to znese kakih 30 € - to je pa že en obisk Hoferja ali zaloga mleka za dva meseca :-).
Minusi:
- oblečena sem kot čebula;
- sabo moram nosit dodatna oblačila;
- vožnja s kolesom ni najbolj varna pod soncem;
- tisti evforiji in prijetni ogretosti telesa sledi streznitev, ko te fino zzzzebe (si grem zavret en čaj);
- potem se pa že počasi neha. :-)
Hvala Juretu, ki mi je v ponedeljek napumpal kolo in namastil verigo. Hvala možu za vse jutranje nasvete glede pazljivosti na cesti, prižgane luči, oblačil (ničesar nisem upoštevala, razen prvega, najpomembnejšega :-)).
V prihodnjih dneh nadgradim kolesarske epizodice še z mp3 playerjem, da mi med vožnjo ne bo dolgčas, pa sem zmagala!
Pomlad se čisto zares bliža in morda morda mi malo več miganja odnese tudi kakšnih 30 dag. Jej, "samo" še - 9,7 kil, pa bom že kar fit & fun! :-)
P.S. A sem slučajno malo prej slišala kolega Marjana Buniča, kako za jutri napoveduje sneg? :-O Ne ga lom't, no. Pa ravno fajn sem se zakur'la za kolo. Ne vem... Občasno Marjan "prijavi" tudi kakšno neumnost. In ja, mislim, da je tokrat fejst usekal mimo (daj, Bog, prinesi nam pomlad, ne pa nove pošiljke snega!)...
P.P.S. He, če se Marjan ne laže (in vremenkoti tudi ne), potem nam pa morda celo uspe sankanje na Starem vrhu, ki ga odlagamo že celo zimo... Mnja, vsaka stvar je za nekaj dobra. :-S (kaj pa 'čem drugega napisat)
Stokrat prikimam temu zapisu!! :) Med branjem sem ravno razmišljala, da ti moram svetovati še kake slušalke (in fajn muziko), pa bo kolesarjeje popolno, ampak si že sama dognala, da manjka samo še to:)
Pa še to; sama si pa kr mal prisvajam zasluge za to, da sem tudi Heleno okužila z bicikliranjem ..."I want to ride my bicycle, I want to ride it where I like!"