... je zavetnik našega Lovrota (Lovra je sicer pravilno, ampak LovrOTa se bolj domače sliši), ki smo ga minulo nedeljo nesli h krstu...
Tam smo "našli" še njegovega (najverjetneje) bodočega sošolca Aljaža in sošolko Pelagijo, je bil pa naš Lovro najmlajši: star oz. mlad 11 tednov in 1 dan. Vsi trije so se dobro držali, nič jokali, med pridigo (pravzaprav že prej) zaspali. Bolj kot nedeljsko pridigo (o čem že je tekla beseda? Pardon, ne vem!) si bom zapomnila zanimivo neformalno "pridigo" na pripravah za krst; kakšen je pomen vode, pomen olja in bistvo: kaj je pljusk vode, ki gre mimo male glav'ce in malo tudi po njej, če ne verjameš vanjo, če nimaš namena otroka vzgajati v veri, če ga neseš h krstu samo tako, "za vsak slučaj"?
Na spodnji slikci smo vsi "ta glavni": mali Lovro, ki ga župnik ravno namerava pokrižati, midva z Žigom, obe botrci Urša in Jera, pa še župnik. Škoda, da je Maruši zakril glavo. Ti, ti, župnik. :-)
Na pripravah smo dobili nekaj "študijskega gradiva", v katerem je lepo zapisano, da malega otroka prinašamo k maši zato, da se s tem Bogu zahvalimo za ta čudež, za ta dar, ki nam je dan. Dejansko se premalo(krat) zavedamo, kakšna milost je imeti doma zdravega otroka, čeravno mi tako male otročiče prinašati k maši pomeni kar en mali stres. Ne samo, da se tako težko ulovi točna ura, tu so potem še druge stvari: kaj, če otrok joka, je nemiren, siten? Priznam, da me te stvari živcirajo, od take maše ne odnesem ničesar. Zato zadnjih nekaj nedelj zahajamo kar v Dravlje, kjer je vzdušje malce bolj sproščeno, cerkev topla in praktično ni možnosti, da bi pokasiral kak zgrožen pogled, če tamali zanerga.
Naš Lovrenc bo imel god le 3 dni pred rojstnim dnem, so odločili naš gaspud župnik. Priznam, da nisva "planirala" in imena nisva izbrala tako, kot so to počeli 50 let nazaj. :-) Šele, ko sem rodila, me je cimra Anita v porodnišnici vprašala: "Ti, a ni imel vaš Lovro par dni nazaj god?" Potem sva z možem gledala na koledar in dejansko videla sv. Lovrenca 10. avgusta. Nama je to kar všeč, da bomo god in rojstni dan praznovali skupaj. Vprašanje, če bo tudi Lovru. :-)
Sredi oktobra smo jo mahnili na hrib nad Bašljem - na sv. Lovrenca. Kar lušten vzpon. O tem morda kdaj drugič...
Čestitke celi družinici za malega princa. naj bo zdrav in vsem v veselje, verjetno še posebno veliki sestrici. O tem, kako je pri maši s temi ta malimi, sem že malo pozabila, vendar vsak, ki je kdajkoli imel otroke, se mora zavedati, da tudi to spada v ta paket. Da je otrok lahko toliko časa pri miru, je skoraj nemogoče. No, moja dva sta to že prerasla in sedaj smo pa v drugačnem stresnem obdobju, pa tudi to bomo dali skoz:). Zdravja, zdravja in še enkrat zdravja. To je tisto, kar je najbolj važno. Pozdrav in uživajte neskončno:)