P. S. Tale zapis čaka na objavo slab mesec. Izšel je ob izidu novega Ikeinega kataloga. Sistem mi ni dovolil objave, ker sem nekajkrat uporabila tri X-e. Tako se namreč začne ime velike pohištvene trgovine oz. verige v Avstriji: Lutz - s tremi X-i spredaj. Končno sem ugotovila, da je to ta "prepovedana" beseda in ji v zadnjem odstavku odvzela X-e. :-)

15. avgusta je izšel novi Ikein katalog, ki sem ga takoj ob izidu prelistala v elektronski obliki. A to ni vse. Takoj naslednji dan sem ga že našla v poštnem nabiralniku. Hitri so, ni kaj. Ikein katalog se lista počasi in s preudarkom. Z veseljem v njem požiram čudovite slike, postavitve, osvetlitve in ideje.

Pri Ikei je tako. Ali si fan ali pa jo dojemaš kot skladišče nizkocenovne robe, klumpa in poceni iverke za malo denarja. Ko nekdo začne šimfat vse poprek čez Ikeo, ni daleč pregovor: "Nisem tako reven, da bi kupoval poceni." Običajno ga dočakaš nekje na koncu šimfarije. Nikdar se ne maram prepirati oz. dokazovati svoj prav. Prepričevati prepričanega je Sizifovo delo. Se le nasmehnem in si mislim, da sama že vem zase, kateri so razlogi, da Ikeo pač obrajtam.

Poznam tudi take, ki so veselo udrihali čez Ikeo, potem pa iz tega ali onega razloga vendarle pristali v Ikei (čisto slučajno, mimogrede, so se ravno peljali mimo :-)), domov privlekli 5-delno omaro, jo sestavili po priloženih navodilih, se čudili, kako je v škatli ravno prav šraufov, držal, lepila in ostalega, potrebnega za sestavljanje, pridno uporabljali kos v Ikei kupljenega pohištva in od tistih nekako potihnejo žal besede čez Ikeo.

Mene žal besede ne motijo in ne bolijo. Mislim si, več kot je takih, ki Ikee ne marajo, bolj prijetno bo nakupovanje tam, ker bo manj gneče. :-)

Ko sem v roke dobila svoj prvi katalog kakih 8 let nazaj (takrat sem se selila na svoje v nadstropje višje), me sploh ni fasciniral. Takrat so v moji žlahti že glasno govorili in zdihovali na temo Ikee, meni pa tisti katalog sploh ni bil nič posebnega. Prenova stanovanja je šla h koncu, imela sem krasne pobeljene stene, nova okna, nov parket, novo kopalnico, kuhinjo, ostalega ne. Pa sem s spiskom, kaj vse potrebujem, Juretom, Uršo in njihovim velikim avtom vendarle zavila v Ikeo. Čisto slučajno. :-) Nabirala sem vse po spisku; od kopalniškega pohištva, luči, lestencev, žarnic, piskrov za kuhinjo, zaves, karnis, prtov, do posteljnine, blazin, dek,... Skratka, takrat sem zapravila ohoho svojega študentskega premoženja. V tistih časih smo na meji še malo čakali, kazali, kaj smo kupili in plačevali carino. Na meji sem imela že pripravljeno svojo študentsko bančno kartico in račun, pa je Urša kar naravnost povedala cariniku, da si njena sestrica opremlja stanovanje in če bi bilo možno malo pogledati skozi prste. Carinik se je nasmehnil in pomahal z roko, češ, kar peljite. Živo se spomnim, da mi je prihranila takratnih 40.000 SIT... Urša bo spet rekla, da se vračam v preteklost, naj že pustim ta stara jajca, ampak to je moja prva izkušnja z Ikeo, v kateri sem takrat pustila največ denarja, zato je vredna omembe. :-)

Kljub temu, da imamo zdaj stanovanje opremljeno, še vedno s takim veseljem listam te kataloge in se navdušujem predvsem nad idejami, praktičnostjo pohištva, dodatki in kot tržnica se ZELO navdušujem nad njihovim v piko dodelanim marketingom. Česa vse se ne spomnijo, da bi ljudi pritegnili v Ikeo! Kljub temu, da letno naštejem enega do max. dva obiska v Ikei, sem morda brati, kot da tam zapravljam čas tedensko ali mesečno. Ne, ne, ni res. A sem vseeno imetnica Ikeine Family Card. Enkrat sem jo pozabila, "no problem", takoj so mi sprintali novo, pa imam zdaj dve - so rekli, naj bo ena moja, eno naj dam pa možu, če bo sam kaj hodil okrog. :-) Če imaš kartico, lahko plačuješ na obroke, imaš možnost vračila pohištva brez roka (če ti kaj ne ustreza, pripelješ nazaj in ti vračilo dajo na kartico, da ga porabiš za kaj drugega), dobiš zastonj nakupovalno vrečko, takoj po izidu novega kataloga ti ga pošljejo na dom :-), otročku pošljejo za vsak rojstni dan pisemce, s katerim lahko prevzameš igračko (zamudili smo rok :-)), kavico, pa še neke dodatne ugodnosti. Določeni artikli so za imetnike te kartice znižani, kar sem ugotovila šele po nakupu :-). Šele pred kratkim sem videla, da imajo na spletu aktualne ponudbe oz. seznam stvari, ki so za imetnike FC znižane v določenem obdobju. Jaz se od vseh ugodnosti prijavim le za gratis vrečko za drobnarije. :-) Tule je recimo ponudba za imetnike Family Card v mesecu septembru.

Včasih je veljalo, da če prek spleta naročiš za več kot 1.000 € pohištva, so ti ga brezplačno pripeljali domov in ne le to, celo znosili so ti ga V stanovanje, hišo, ti samo poveš, v katero sobo naj ga odložijo.

Ikea ima parkirišče celo za ženske. Ne vem, a bi jim to zamerila ali ne. :-) Tik pred vhodom imajo parkirišče za družine. Če želiš in si upaš, lahko otroka pustiš v njihovi igralnici, sam pa se v miru sprehodiš in nakupiš, kar potrebuješ.

Pogosto me zasipajo z vabili na te ali one kulinarične dneve; s tem si napolnijo restavracijo, hkrati pa logično, da greš še en krog po Ikei in spet pustiš denarce ... Tiste zadeve, ki jih tam poješ, lahko tudi kupiš v zamrznjeni varianti in jih doma pripraviš za družino. Mi se pred odhodom obvezno ustavimo na hot dog-u, da zdržimo do doma (ura vožnje do doma namreč ni mačji kašelj :-)). Ker smo eno uro stran od najbližje Ikee, se logično teh zadev ne udeležujemo, je pa fajn vedet, kako "se grejo".

V Ikei imajo prav simpatično previjalnico, celo pleničko lahko dobiš, če jo zaprosiš (kdo z malim otrokom hodi brez plenice naokrog? :-)). Nad previjalno mizo visijo take fajn igrače, otrok jih zamerka, poleg igrače visi še listek s ceno, ki je dodan na vsakem artiklu, kosu pohištva v previjalnici. Plus to, da piše zraven, v katerem regalu oz. kje lahko dobiš to-in-to. Domiselno!

Prodajalci so izkušeni in dobro podkovani; zanimivo je gledati, od kod vse prihajajo (vsak ima napisano svoje ime in še državo, od koder prihaja). So prijazni, nekateri govorijo celo hrvaško, večino pa se lahko zmenimo v angleščini. Nazadnje mi je mami naročila plastificiran prt, pridem do gospe, ki je pokrivala tisti oddelek, se začnem trudit z nemščino, pa malo z angleščino, ženska me pusti, da se še malo namatram, potem pa v slovenščini izjavi: "No, gospa, povejte, kaj bi radi? Prte imamo tam-pa-tam."

Imamo pa z Ikeo tudi kakšno malce bolj kislo izkušnjo, ampak napako popravijo tako profesionalno, da jim takoj vse oprostiš. Enkrat smo za vikend na morju kupili kavč, ki se raztegne v ležišče za dva. Ogrodje je že po tednu dni dobilo ukrivljene dimenzije, zato smo ga peljali nazaj (kar sicer terja čas...), a so ga brez problemov in vprašanj vzeli, ter na kartico zapisali dobroimetje.

Mož je navdušen nad sestavljanjem pohištva iz Ikee, ker so navodila tako jasna, ker vsi šraufi pašejo, so prešteti do zadnjega komada in ničesar ne manjka.

V stanovanjih in hišah prijateljev sem pogosto presenečena, ko rečejo, da je ta in ta omara iz Ikee. Odvisno v kakšen prostor ga umestiš in kaj kupiš. Njihovo pohištvo je modelarno, se sestavlja, do-sestavlja, določene serije so tradicionalne, vsako leto pogruntajo kak nov kos, s katerim lahko dopolniš svojo sobo. Sploh koncept kuhinj je zanimiv. Vse omarice so iste, drugačne so le fronte. Ko se naveličaš enih front, jih lahko za male pare zamenjaš, s tem dobiš novo kuhinjo.

Obstaja pa v Grazu skoraj čez cesto ene sorte mini-Ikea; podoben koncept, manj gneče in druga pohištvena prodajalna, ki jo imamo tudi zelo radi. Moemax! V Celovcu ni poleg Ikee, ampak blizu največjega Rutarja na Koroškem. Moemax nima toliko marketinških aktivnosti, kot jih ima Ikea, nima tako privlačnih katalogov, razprostira se na manjši površini, ima podobno sodobno, praktično pohištvo, urejene sobice, da si lažje predstavljaš, kako pohištvo živi v prostoru, podobne, včasih celo enake artikle kot Ikea, podobne, včasih celo enake dodatke za dom, kuhinjo,... Le manjši je in nima tako velikega skladišča, kot Ikea, prej si fertik, ni toliko gneče, cene primerljive z Ikeinimi, kakovost čisto primerljiva.

Ikea žanje megalomanske dobičke na račun svojega koncepta, organizacije, prodajnih in poprodajnih storitev. Vsaka Ikea je organizirana na enak način, isti katalog je prisoten v državah po vsem svetu, le cene se nekoliko razlikujejo. Gre za koncept, ki prodaja, je všečen, cene so dostopne, kakovost dobra. Ni vrhunska za vse stvari, a za tiste, za katere nudijo 10, 25-letno garancijo, je kakovost zagotovljena.

Naslovnica novega kataloga, slikanega na Stefan stolu iz Ikee :-)

Zanimivo se mi zdi, da kljub temu, da je koncept pogruntan, ga druge pohištvene trgovine ne posnemajo. Ga ne znajo? Ne zmorejo? Verjetno oboje. Rutar ni zanesljiv, ko gre za pohištvo po naročilu (torej za pohištvo, na katerega moraš čakati) in na momente tečen, ko se ti kak prodajalec (jasno, plačan od prometa!), tako nalima za vrat, da se ga sploh ne moreš otresti. Iz Harveya te mečejo ven, če hočeš fotografirati kos pohištva, da bi ga pokazal doma, preden se cela familija odpravi ponj. S Harvyjem se menda celo lahko pogajaš za boljšo ceno (če si upaš) ali se vsaj dogovoriš za brezplačen prevoz (vprašati velja tudi v Rutarju) - če ne drugega, ti dajo popust na gotovino, ki znese vsaj toliko, da imaš prevoz pokrit, pa še kakšna malenkost ostane. V Lesnini so prodajalci blazno zasedeni, manjkajo vijaki in ročke, pa ne čisto vedno. Skratka, povsod kaj fali, čeprav se povsod najde tudi kakšna svetla lučka. Midva z možem sva pogosto "nabavna" v tej ali oni pohištveni trgovini, imava kar nekaj izkušenj in zato se veseliva novega lastnika Lesnine.

Naša Lesnina gre "zu grunt". Kakšno omaro smo že kupili tam in sestavljanje je živi "safer". Navodila narejena za mizarje, manjkajo vijaki, ročke za omare, skratka, take malenkosti te pojezijo, ko moraš potem še enkrat tja po manjkajoče dele ali celo pošiljati reklamacije... Lesnino je kupil Lutz s tremi X-i :-), ki ima pod svojim okriljem 3 pohištvene štacune: Lutz, ki ima pohištvo tipa Dan Küchen in ostalo pohištvo višjega cenovnega ranga (pa tudi pohištvo, kot ga ima Ikea, samo dražje), v verigi je tudi nam dobro znani Moemax (mini-Ikea :-)) in pa pohištveni diskont Moebelix, ki ima povsem solidno pohištvo po ugodnih cenah. Tako Ikea kot Moebelix nudita svoje dostavne kombije, ki si jih lahko za male pare ali celo zastonj, če nabaviš dovolj, izposodiš za transport. Lesnina ti pa nekaj km zaračuna 15 €, ti zloži zadeve pred blok, potem pa neuradno "prodaja" še dodatne storitve - pomoč pri nošenju v stanovanje, kar si dostavljalec pospavi v žep. To se počasi končuje. Žalostno, da spet tujci prodirajo v našo ljubo Slovenijo, ker sami ne znamo. Škoda. Ampak tujci nam, Slovencem, ponujajo boljši standard, boljše prodajne in poprodajne storitve. Upam, da bo novi lastnik Lutz postavil nova merila in prijetnejše nakupe. Tudi Ikea menda prihaja k nam. Nekoč ... Možnosti za zapravljanje bo/je torej več kot dovolj.

P. S. Preverite povezave zgoraj omenjenih trgovin (imena so polinkana). Boste videli, da imajo zanimive reči. Celovec, kjer so parkirane vse, od Ikee naprej, pa le urico vožnje iz Ljubljane...