Niti nisem vedela, a si bom na radiu upala priznat, da sem šla na "to zadevo". Ker pa so nekateri vedeli, da sem šla (pardon, smo šli), so me vprašali čisto nedolžno, kako je bilo in sem naredila celo predavanje na radijskem hodniku. Če si bil/a zraven, lahko mirno preskočiš spodnjo pisarijo. Sem mislila, da bo naslednji zapis po Ikei o našem družinskem dopustu. Pa me je tole tako razkajfalo, da ima definitivno prednost. :-)

Priznam. Oddaje na TV so mi bile zabavne, Ladov in Jurijev humor dober. Na momente mejen, na momente čez rob, na momente pod pasom, ampak globalno gledano - precej po mojem okusu. Ko je bil Jure gost oddaje, sem bila jaz kontaktna oseba, ki sem Tajo Zuccato (novinarka in nekdanja voditeljica na TV Paprika) zalagala z malo manj znanimi infoti o Juretu. Vtis je bil dober, punca prijazna. Tudi Jure je bil po snemanju kar zadovoljen in vidno "oddahnjen", a vseeno je snemanje trajalo celo večnost, občutek pa čisto drugačen (za približno 60% slabši!!!) kot ob ogledu že zmontirane oddaje po TV. Tisto smo počasi pozabili...

Možu sem izrazila željo, da bi šla v Stožice pogledat si ta "mega spektakel". Ob ogledih TV spotov sem od navdušenja, na kakšen dober način so se lotili folk vabit v Stožice, skoraj cepetala z nogami, tako dobre fore sta skrila tja noter. Ma ti filmčki so mi še danes smešni!

Zaradi predstave smo mislili skrajšati dopust za en dan. K sreči so zaradi dežja zadevo prestavili na ponedeljek, tako smo lahko ostali na morju do nedelje. V ponedeljek pa sem morala žrtvovati pevsko vajo, na kateri sicer manjkamo le s tehtnim razlogom. Šova sem se res veselila, zato se mi je zdelo vredno žrtve sicer pomembne pevske vaje.

Pa smo bumbarji šli. Urša in Jure sta odpovedala sodelovanje, kljub temu, da sta imela karti. Pa sta ju otroka nažicala, če gresta lahko onadva namesto njiju. Pa smo (bumbarji še drugič!) šli. Jaz kar konkretno zadekana, Žiga malo manj, otroka še manj. Karte prav poceni niso bile. 20 in 30 €. Ampak OK. Kakovosten humor naj se plača. :-)

Se pridrenjamo do našega stojišča, dobimo kar dobro pozicijo in čakamo... čakamo... čakamo... čakamo... Še malo čakamo... In čakamo... Pa še malo čakamo... Se začnemo prestopati... In še počakamo. Kar dolgo smo čakali na začetek. Bumbarji so začeli s 45-minutno zamudo. Kako oholo! Mnogi smo bili na prizorišču kakšne pol urice prej (vsaj! Nekateri še prej!) in na štadionu se ni dogajalo NIČESAR. Niti muzike, niti reklam (bi bilo bolje, da bi reklame vrteli prej, ne pa vmes, kot del šova). Že pred začetkom so mi šli na živce tipi, ki so s pirom postopali okrog in vlekli čike. In vlekli na polno, da smo bili vsi zakajeni. Brez vsakega dobrega okusa. Potem se pa postavijo predte in kot kakšni največji frajerji se postavljajo pred bejbami, prav glasno preklinjajo in mislijo, da so "carji". Presneti (milejša različica) šalabajzerji! :-)

Pa se je začelo. Mahhh... Dogajanja ne bi opisovala, ker je brezveze. Programu, ki je bil bistveno pod nivojem, ki sem ga pričakovala, je dodajal minus točke še vedno hujši mraz, vedno več kletvic, obscenih besed, scen, komadov. Pa se mi je zdelo, da sem kar odporna na te zadeve, kljub temu, da delam na katoliškem radiu!

Skoraj vsak skeč, ki se je dobro začel, sta potem pokvarila z brezveznim namigovanjem na seks, drogo, trav'co, alkohol. Polno opolzkih besed, nedvoumnih namigov, meni je bilo na trenutke zaradi otrok kar nerodno. :-S V šov so vključili še morje reklam in to kmalu po začetku. Najprej smo 45 minut čakali na začetek, potem pa še gledali reklame. En za nami je glasno komentiral, če smo plačali 20 € zato, da bomo gledali reklame? Konkretno zamudo in predolge bloke TV reklam je občinstvo "nagradilo" z žvižgi, ki se lep čas niso pomirili.

Šov sam... Beda! Saj pravim, še tiste smešnice, ki so se dobro začele, so pokvarili z vulgarnim zaključkom. Se Slovenci res ne znamo smejat šalam, ki ne vključujejo seksa, pi**, ku** (pardon, ampak to je bil nivo!), alkohola, droge, delanja-norca-iz-drugega (Cimeta so javno pozivali, naj kar vpraša, če ne bo česa razumel; Murko je zapel slovensko himno,...), dveh debilov (Joc in Joc), ki sta tako debilna, da sploh nista več smešna? Človek bi pričakoval, da bo vzdušje nekoliko dvignila in občinstvo razgrela vsaj dobra muzika, pa je bilo "kr neki". Neke čudne kombinacije, Jonas je v frančiškanski kuti repal neko katoliško besedilo, ki se tako od daleč sploh ni slišalo (začuda!) sporno, je pa ta rap (Jonasu je šlo, začuda, kar dobro!) sledil po (jasno!) zelo katoliško spornem skeču oz. pogovoru med Mojzesom in Bogom, ki Mojzesu daje 10 božjih zapovedi, Mojzes se pa kar naprej pritožuje in se "pogaja", išče bližnjice in "luknje v zakonu". Si ni nekaj podobnega, a na drugačni, višji, a vseeno smešni ravni, izmislil že Čušinov Grega v Hagadi???

Na Stožicah smo kar precej gledali "televizijo". Posnetega vnaprej je bila približno polovica materiala (po občutku), samo polovica se je dogajala "lajv", v živo. :-( Malo so se celo trudili občinstvo spraviti na noge, Šalabajski (Jure-Ladova različica Telebajskov) je prisiljeno skakala po odru in ponazarjala "val" (kot na nogometni tekmi, ko cele tribune vstajajo in mahajo z rokami), pa so prav bedno propadli. Videla nisem niti enega, da bi vstal. Je pa res, da smo stali vsi na sredini štadiona. Ker smo imeli stojišča. :-))

Pokroviteljem so namenjali cele skeče - nekajminutne in TV reklame, sploh ne kratke. Ob tem si mislim, pišuka, že tako jim za štadion ni bilo treba plačat (ker je ekipo menda najel Janković), "nategnili" (sem še pod vtisom včerajšnjega šova :-)) so 22 tisoč (!!!) ljudi, da je plačalo drage karte, potem so pa izvlekli denar ŠE od pokroviteljev in za "nagrado" smo morali še gledat dolge pasuse reklam.

Verjemite, če kaj razumem, so oglasi, ker delam v marketingu in VEDNO se zavedam, da pokrovitelji pomagajo nosit breme organizacije (v finančnem smislu) in se z denarjem pokroviteljem krijejo stroški. Me pa pogrejejo dolgi bloki svinjsko dragih reklam na nacionalki (TV in radiu), kjer dobijo denar že ITAK od naročnine, pa če TVS gledamo ali ne in na takih prireditvah, za katere veš, da je denar pokroviteljev samo še dodatni plus, bonus, dobiček. A reklame bi lahko gledali prej, pred začetkom, ko se v dvorani ni dogajalo NIČESAR, ne pa vmes.

Mahhhhh... Po skoraj treh urah smo zapustili prostor vsi premraženi in (vsaj midva z možem!) vidno razočarani. Miha je mamici odkrito priznal, da tole ni bilo za otroke, Luka pa je bil žalosten, da smo šli predčasno domov ("Ej, stari, jaz imam že 13 let!" :-)). Še dobro, da smo šli, ker je zadeva trajala menda 4 ure!!!!!! Ob odhajanju do avta smo slišali celo harmoniko in (morda???) Magnifica, ki je ob harmoniki oz. NZ ansamblu prepeval "Hir aj kam, hir aj go" na enem tonu. :-S Zamudili smo (časovno) menda kar dosti, a zamudili nismo NIČESAR.

Not' padla sem, namočili so nas, čeprav ni deževalo in obrali ožjo in širšo familijo za 80 €. Pišuka smo bumbarji! Mar bi ta denar raje dali za prizadete v poplavah ali kaj tretjega. In potem grem še javno razglašat, da smo bili priče tej sramoti. Ampak tele spotke si pa le pejte pogledat. Eni so res dobri! :-)))

P. S. Tule smo še kar dobrovoljni. Se vidi, da pred začetkom predstave. :-) Skrajno levo en "odbitek" veselo pozira :-), desno pa je (ne vem, če še aktualni) ravnatelj gimnazije Šentvid z ženo. Ja, bilo je tudi nekaj malo-manj-obloženih :-) in sivih glav.

P. P. S. Če obstaja kaj vrednega vsaj rahle pohvalice? Če dobro razmislim... Morda pa res lahko pohvalim oder oz. zamisel zanj. Za moj okus je bil sicer premajhen in video-wall-i so bili tudi premajhni. Mi, ki smo bili blizu, smo videli še kar, koliko so videli s tribun, ki so bile kar oddaljene (in celo dražje!), vprašanje... No, vidiš, v bistvu niti tega ne morem pohvalit. :-)