Rečeno - storjeno. S polnim avtom robe, kot bi odhajali za en teden na Hvar, smo se v soboto popoldne vendarle odpeljali v Izolo na kratek oddih in ob mahanju Seškom v pozdrav na njihovih obrazih (zaradi tako dolgega pakiranja) našli nekaj posmehovalnih mišic :-).

Izola je fajn. Izola je res fajn. Ima vse, kar potrebuje mlada družinica za oddih. Poleti pa sploh. Plaža takšna in drugačna, na kamenčkih, na betonu, na travi ali v borovem gozdičku, pod senčnikom, pod drevesi, na "živem" soncu in še kaj. Hladne, pitne vode na pretek. Tuši brezplačno. Zraven kamrica s sladoledom, bifejčki, če jih hočeš, zastonj WC in preoblačilnice. Le nekaj km stran hočejo cekine za vse. Od pakririšča naprej. Pa pustimo to.

Tokrat prvič, odkar imamo otroka bolj gajstnega, smo iskali raznorazna otroška igrišča. In veselje je bilo neizmerno - tobogani in gugalnice so zakon! Prvič je plezala po klinih in prav dobro ji je šlo. Ko pride na vrh, pa veliko veselje! Še večje pa, ko se spusti po toboganu navzdol... Obvlada tudi "vožnjo" po toboganu nazvdol z rokami naprej, pa namesto klinov bi šla kar po toboganu nazaj gor, punca kar ima ideje, ampak vseh ji pač nismo uresničili, kam pa pridemo?

Pa smo menda našli vsa igrala na področju Izole in Kopra. V Kopru imajo kar tri take "postaje". In prav vsakega kompleta se je razveselila, še najbogatejši je bil tam na "uradni" koprski plaži čisto na koncu, kjer je bilo parkiranih ogromno vozičkov. Vsak "komplet" pa ni bil za našo Maruško, ker je pač še malo preveč "zelena". Se je pa naša mala "zelenka" prav dobro počutila na zelenih igralih, kar poglejte! A je tole na desni zeleni zmaj? Ne vem! Vem le, da jo je enkrat prav fejst kresnil po nosu. Pa ni bilo hudega, se še kar smeje!

Veliko smo vozičkali, se sprehajali, imeli bolj in manj divje sprehode, bolj in manj divje vožnje z vozičkom. Skoraj vsak dan smo šli iz Izole do Simonovega zaliva in vedno, ko smo punco vzeli iz vozička, jo je vleklo k vodi. "A to! A to! Too! Too!!" Takole že zna zahtevati, kaj bi rada; seveda v kombinaciji z iztegnjenim kazalcem. Včasih ji človek ustreže, spet vedno ne. Je pa dejstvo, da je tale "vodni magnet" pravi stres za mamo, ki že vnaprej vidi, kako bo padla noter, kako jo bodo morski psi požrli (OK, to ravno ne) oz. kako se utaplja. Potem, ko bi se najraje sprehajala čisto po robu, sem jo po parih minutah priklenila v voziček in preslišala tistih 40 minut cviljenja. Potem je bilo, sreča moja, OK in mirno. Punca se je vdala v usodo, ker ji drugega ni preostalo. En dan smo malicali na klopci, pa je punca spet hotela čimbliže morja. Najraje bi nos pomočila vanj (saj ga je, pa ji tisto ni bilo najbolj všeč, je bilo pa koristno za njen zabasan nos). In sem ju slikala! A nista fest? :-)

Celo pred toboganom pa je gugalnica - ampak guga se lahko doma, toboganov pa nima doma. Bi pa lahko na gugalnici sedela ure in ure ... Ufff, pa kamenčki so zakon!

Še največ smo se zadrževali pri najbližjih igralih - pri svetilniku v Izoli. Ko smo prišli v soboto tja, je bila zelena plaža malo v gozdu, malo na travi na soncu še lepo zaraščena. Pa smo malo pozirali ... Kakšne lepe in zanimive rožice! Če bi ostali tam še malo dlje, kosilnice sploh ne bi bilo treba, je že Maruša "vse" cvetke pocufala. Pa tole "klasje". Je to sploh klasje? Ene sorte že!

Dva dni pozneje je bilo že vse lepo pokošeno in pripravljeno na poletno sezono. Upam, da se začne čimprej! Naša redna sprehajalna pot je iz Izole do čisto konca Simonovega zaliva. Včeraj nama je punca na sprehodu zaspala, zato smo parkirali na lesenem pomolu, kjer je naše obračališče, pa sva še midva malce pretegnila ude - kar na dobro segretem lesu, tekmovala, kdo bo zbral več sončnih žarkov (takrat so bili redki, je bilo pa zelo soparno) in kljub ne preveč lepemu vremenu občudovala Izolo v daljavi ...

Super je bil tale kratek pobeg na obalo. Dolgi sprehodi na svežem zraku so imeli krasno posledico - dolgo spanje in tako smo se ta kratek dopust tudi dobro naspali, presekali vsakodnevno rutino, se spet večkrat zavedali, kako veseli smo lahko, da smo zdravi, da se imamo radi in definitivno vsi trije sklenili, da bo treba takle pobeg čimprej spet ponoviti.

P. S. Še ena malo krvava fotka. :-) Človek bi pomislil, da bo mati prijavil na socialno, ker otroku kri teče iz nosa, če ne bi bilo zraven šalčke. Tole je "smuti" (smoothie), ki ga naša zelo obrajta in ima malce smrdečo posledico (eksplozijo v plenici). Pa se tudi to pozabi, ko vidiš, s kakšnim užitkom ga srka in tudi dela mehurčke (eno brez drugega ne gre).