Joj, koliko dni je že minilo od zadnjega vpisa. Pa taka zagnanost 4 mesece nazaj, zdaj se pa kar ne spravim za računalnik in k tipkanju... Ja, grozna sem. In obljubim, da se bom popravila. Če ne prej, kmalu. :-) Kar groza me je, koliko klikov se je nabralo v tem tednu - klikov tistih, ki bi morda želeli prebrati kaj novega, pa še kar težim s temi orhidejami. :-)

Tudi tokrat ne bo nič kaj novega. Oglasila sem se samo, da se javim, da smo še živi, zdravi, da je na radiu še vedno fino, da nas je na Facebooku vse več in se imamo kar fletno (številka sicer počasi raste, ampak raste!), Marušina pogruntavščina zadnjih 14 dni je plezanje na okenske police, opazovanje dogajanja skozi okno in kušvanje stekel (ne, oken ne pomivamo, ker nima smisla :-)) ... Z okenske police se vrže na kavč, se prekucne na glavo in potem s kavča pade na tla (dokaj kontrolirano) in potem ponovi vajo znova in znova ... Naša okna nimajo več kljuk (OK, priznam, kuhinjsko jih še ima, ker jih rabimo), drugje smo jih pa pobrali dol. Ziher je ziher.

V prihajajočih dneh jo bomo morda malo mahnili proti obali na kratek oddih. Naslednji teden sem pa kar v službi ...

Pa ni hudega.

Imam kar nekaj zamisli za pisanje, pa se mi zdi, da bi mi vsaka vzela kar nekaj časa, zato se pa ne spravim zraven... No, ampak saj bo, saj bo ...

Dovolj jamranja! Imejte se čim lepše čez te "praznike", nekateri boste imeli prave mini počitnice, ker imate otroke v šolah. Dobro jih izkoristite, vreme upajmo, da bo (lepo)!

P.S. Ker okenska polica v kuhinji na zunanji strani z vročimi (aleluja!) temperaturami ne služi več kot "naravni hladilnik", smo jo začasno "zazidali" z ozko mizico. Ziher je ziher - drugič!