Saj za dobre želje ni nikoli prepozno, a ne? Zato vam želim lep velikonočni čas in v branje ponujam moje razmišljanje, ki je bilo objavljeno v Frančiškovem prijatelju. Da vam bo lepo, če boste v teh prostih dneh doma.
Formula preprostosti – manj je več
Letos sem imela v času zimskih počitnic dopust. In vsak, ki je vedel, da ga imam, me je vprašal: »A kam greste?« In jaz sem vedno znova odgovarjala: »Ne, doma bomo in tega se neznansko veselim.« Sledili so - včasih pomilujoči, manj pogosto pa naklonjeni pogledi. Po končanih počitnicah je bilo videti, da je večina ljudi preživela počitnice doma, turistični delavci so tarnali, jaz pa sem se veselila. Končno smo ljudje uživali doma.
Jaz vem, da mi je bilo neznansko lepo. In ker me služba odteguje od doma, mi je v neznansko veselje, da sem v času dopusta doma. Edino kar je pomembno je, da smo vsi skupaj. Da imamo čas drug za drugega. Joj, koliko se zgodi pri malih otrocih in če bi se ves čas »prekladali« sem ter tja, tega niti opazila ne bi. Pa bi prehitro zrastla – še tako bosta. Biti preprosto doma in biti drug z drugim je zame najbolj dragoceno. In ko zvečer otroka rečeta: »kako je bil danes lep dan,« je mera veselja popolna.
A zdi se, da se, ko gredo stvari čez rob, spet začnemo vračati k bistvu. Občutek imam, da je preprostost postala modna, kar je dobro. Vemo, da nas oglasi vabijo k trošenju, nakupovanju, v nas zbujajo občutek, da brez določenih artiklov ne bomo srečni. Toda v zadnjem času se vidimo tudi oglase, ki nas vabijo k varčnosti – torej smo že dosegli dno – ugašajmo luči, zapirajmo vodo, reciklirajmo odpadke. V časopisih in na različnih portalih pa najdemo veliko člankov na temo, kako iti v trgovino, da ne bi podlegli artiklom, ki jih ne potrebujemo, kako sejati, da bomo potem »želi« zdravo hrano, kaj vse lahko naredimo iz odpadlega materiala. Vedno bolj spoznavamo, da ni pomembno, da za rojstni dan kupujemo draga, velika darila, saj se dušim o v vseh mogočih predmetih, ampak da prinesemo sebe, da podarimo svoj čas.
Svet se vrti – po potresu na Japonskem malce drugače – dobesedno in v prenesenem pomenu. Vedno bolj spoznavamo, da je manj več – v vseh pogledih. Denarja moraš imeti toliko, da ne razmišljaš o njem – torej ravno prav za sprotno rabo, če ga je preveč, ne veš kam bi ga vložil (pa se zgodi mariborska nadškofija), če premalo, težko živiš. Pomembno pa je, da se veseliš drobnih reči. V tem je dar in čar preprostosti. Verjamem, da je formula preprostosti manj je več – no, le za ljubezen ne drži, te ni nikoli preveč.
Ja, upam, da bo. Posadili smo ga - Andrej je pravi mojster, v bistvu nisem vedela, da tudi to obvlada. Bravo mož! V soboto dopoldne smo uživali in sadili. Otroka sta ob vrtnarjenju vedno tako pridna, igrata se, malce pomagata :) in v veliki meri uživata. Narava je zakon - pomirja in bogati v vseh pogledih. Ko sem Andreju razlagala, kako rada to počnem in spraševala, če on tudi, je rekel, da ja, ampak v mejah normale, daleč od moje vznesenosti, in modro dodal: jah, staraš se in ti je to vedno bolj všeč. Uf, kakšen hladen tuš - ampak drži, leta se nabirajo, vrtičkanje pa mi je tudi pri srcu. :)
Skratka, krompir smo posadili ob stari luni, tako je menda treba in računam, da bo debel. Kljub reku - neumen kmet, debel krompir :))) Kakorkoli - krompir je vedno dobro imeti.
Iz leta v leto se je tako veselim, o njej sanjam, jo pričakujem veselega srca, a vedno mi ob cvetju, soncu in optimizmu natrosi še kar nekaj skrbi, predvsem pa bolezni - pomladi namreč. Ja, spet smo bolni. Ampak okrevamo. Pa spet malce gloda črviček srkbi, a upam, da neupravičeno.
Sicer sem pa danes uživala. Na našem vrtičku sem plela jagode ob spremljavi ptičjega petja, šumenju bližnje reke in Janovi pomoči. Kako narava pomirja. Naš skoraj triletnik ni potreboval nič drugega kot nekaj lopatk in celo uro se je zabaval. To so čari narave, tisti pravi. Jaz pa sem plela - saj vem, da se s tem ne gre hvalit, a tako počasi in slabo mi gre. Ampak se bom naučila. Letos se vpisujem med vrtičkarje - vedno manj zaupam temu, kar kupim v trgovini. Z vsakim letom bolj postajam podobna mami, ki je vedno zagovarjala domačo solato in zelenjavo. In vem, bolj redno bo treba pleti kot pisati na blog :)). Mogoče bo pa prav vrtičkanje navdih za pisanje. Če kaj ne bo uspevalo, če bo plevel preveč prerasel mojo setev, bo pa tako ali tako kriva Fukušima.
Ampak povem vam, mir današnjega dopoldneva je res neprecenljiv. Pletje in vrtičkanje pa sta znanost in umetnost. Kapo dol, vrtričkarji. Vstopam v vaš klub.
Ob današnji nedelji Svetega pisma prilagam besedilo, ki smo ga farani Suhe pri Škofji Loki lahko prebrali v našem župnijskem listu Živa voda. Ker me je nagovorilo, verjamem, da bo tudi tebe.
Ali si predstavljaš, kaj bi se zgodilo, če bi s Svetim pismom ravnali tako, kot ravnamo s prenosnim telefonom?
Če bi Sveto pismo vedno nosili s seboj v torbici ali žepu svojega plašča?
In če bi ga odprli ob različnih priložnostih preko dneva?
In če bi ga uporabljali za pošiljanje sporočil svojim prijateljem?
In če bi z njim ravnali tako, kot da ne more živet brez njega?
In če bi ga podarili svojih otrokom?
In če bi ga brali na potovanju?
In če bi ga odprli, ko se znajdemo v težkem položaju ali stiski? Drugače kot prenosni telefon, Sveto pismo ne izgubi signala. »Deluje«, kjerkoli smo.
Ni nam treba biti v skrbeh, koliko denarja je še naloženega, kajti Jezus je vnaprej plačal račun in dobropis je večen.
Je tudi najbolj gotova stvar: povezava se ne prekine in baterija ostaja polna vse življenje.
»Iščite ga, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu!« (Iz55,6)
OB SVETEM PISMU NAM PRIDEJO PRAV TELEFONSKE ŠTEVILKE V SILI:
Ko si žalosten, odtipkaj Jn 14.
Ko kdo o tebi slabo govori, odtipkaj Psalm 27.
Kadar si živčen, odtipkaj Psalm 51.
Kadar si v skrbeh, odtipkaj Mt 6,19.34.
Kadar si v nevarnosti, odtipkaj Psalm 91.
Kadar se ti zdi, da je Bog nekje daleč, odtipkaj Psalm 63.
Kadar tvoja vera potrebuje spodbude, odtipkaj Heb 11.
Kadar si sam in te je strah, odtipkaj Psalm 23.
Kadar si nerazpoložen in na tem, da bi koga obsojal, odtipkaj 1 Kor 13.
Da bi odkril skrivnost sreče in zadovoljstva, odtipkaj Kol 3, 12-17.
Kadar si pobit in nesrečen, odtipkaj Rim 8,31-39.
Kadar iščeš mir in počitek, odtipkaj Mt 11,25-30.
Kadar se zdi, da je sveto pomembnejši od Boga, odtipkaj Psalm 90.
Dobil sem ta seznam številka za klic v sili in se mi je zdelo vredno, da ga podelim s posebnimi ljudmi, kot si ti. Vstavi ga v svojo beležko, kakšna od teh številk utegne biti koristna v nekem trenutku TVOJEGA ŽIVLJENJA. Naj te Bog blagoslavlja.
Kako ste danes, ko smo začeli novo leto? Kaj drugače? No, koledarje: namizne, stenske, osebne, je bilo treba zamenjati z novimi. Sicer pa ... Mogoče vendarle čas za premislek o preteklem in slovo od njega. In sprejem novega - neznanega, skrivnostnega ... Sama v enajstko vstopam z malce plahosti, a zaupanjem, saj: Vse zemorem v Njem, ki mi daje moč. (Flp 4,13)
Zaupajte in bodite srečni!