Letos vstopam v klub vrtičkarjev
Iz leta v leto se je tako veselim, o njej sanjam, jo pričakujem veselega srca, a vedno mi ob cvetju, soncu in optimizmu natrosi še kar nekaj skrbi, predvsem pa bolezni - pomladi namreč. Ja, spet smo bolni. Ampak okrevamo. Pa spet malce gloda črviček srkbi, a upam, da neupravičeno.
Sicer sem pa danes uživala. Na našem vrtičku sem plela jagode ob spremljavi ptičjega petja, šumenju bližnje reke in Janovi pomoči. Kako narava pomirja. Naš skoraj triletnik ni potreboval nič drugega kot nekaj lopatk in celo uro se je zabaval. To so čari narave, tisti pravi. Jaz pa sem plela - saj vem, da se s tem ne gre hvalit, a tako počasi in slabo mi gre. Ampak se bom naučila. Letos se vpisujem med vrtičkarje - vedno manj zaupam temu, kar kupim v trgovini. Z vsakim letom bolj postajam podobna mami, ki je vedno zagovarjala domačo solato in zelenjavo. In vem, bolj redno bo treba pleti kot pisati na blog :)). Mogoče bo pa prav vrtičkanje navdih za pisanje. Če kaj ne bo uspevalo, če bo plevel preveč prerasel mojo setev, bo pa tako ali tako kriva Fukušima.
Ampak povem vam, mir današnjega dopoldneva je res neprecenljiv. Pletje in vrtičkanje pa sta znanost in umetnost. Kapo dol, vrtričkarji. Vstopam v vaš klub.
1 komentar
Form is loading...
Mateja, lepo vas je spet brati! Tudi sama sem vrtičkarica, pred leti zaradi nuje ( je bilo pač treba obdelati vrt, ker je ob hiši), sedaj pa iz leta v leto bolj iz prepričanja in spoznanja. Verjamem, da vam bo šlo in držim pesti za vas! Želim, da se čimprej pozdravite, da boste lahko skupaj uživali na vrtu!!