Novembrske (pre)izkušnje
Obožujem pomlad in poletje, dolge in sončne dneve, prijazne in iskrene ljudi ... In po vsem naštetem si najbrž predstavljate, kako se počutim v teh novembrskih, hladnih, kratkih, meglenih dneh. Zato sem vesela, da ima v tem mesecu vsaj naš radio rojstni dan, ker razbije dolgčas, prinese vznemirjenje in pričakovanje. In letos ga je prisnelo še več, ker naš gala koncert nosi naslov Presenečenje.
A ni, kaj, doletelo me je neljubo presenečenje, bolezen. Norice v odrasli dobi so nore - imam sicer dokazano več kot sto pik, juhej, ampak ... No, zdaj ne bom tarnala, ker sva punci najhuje že prestali, res pa je, da je imel Jan pred nama veliko manj pikic.
V teh dneh bolj kot sicer doživljam dejstvo, da je človeško življenje zelo omenejeno, da ne morem imeti, doživeti tistega, kar si želim, da ne verjamem v besede - če si nekaj močno želiš, se uresniči. Ja, mračno novembrsko razmišljanje.
In potem še prebiranje odlične knjige Postavljajmo meje in jih spoštujmo, v kateri je realno in lepo zapisano, da je prav in nujno, da se človek sooči s svojimi zmožnostmi, mejami, omejitvami in jih čimprej sprejme. A to pač ni lahko, priznam. Samo en citat za okus: "Brezmejnost se kaže tudi v potrošništvu. Vsega mora biti vse več, vse nam mora biti takoj na voljo, vedno in povsod. To ima vsekakor dvojni obraz: če lahko vse kupimo, potem je težko izkusiti lastne omejitve. Vse več ljudi se zadolžuje. Brez kakršnih koli omejitev trošijo, vse dokler se ne nakopiči toliko dolgov, da jih to ponovno in bistveno bolj boleče potisne v ožje meje."
Letošnji november je zame nor, v več pogledih, in me preizkuša v mejah, ki jih, priznam, težko sprejemam.
No feedback yet
Form is loading...